Facing Diversity: Intercultural Classroom Management (Soočanje z raznolikostjo: Medkulturno vodenje razreda)
Multikulturnost je soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem kraju. Prekmurje je bilo že skozi zgodovino stičišče različnih narodnih, etničnih in verskih kultur. Vsa ta mešanica se odraža še danes. Prav tako se skozi zgodovino prenašajo različni predsodki in strah pred neznanim. V sodobnem času pa se v domače okolje priseljuje čedalje več migrantov, ki v bližnji okolici najdejo zaposlitev ali pa je Murska Sobota le odskočna deska za migracijo v Zahodno Evropo. Kljub temu se lokalno prebivalstvo sooča z drugačnostjo in posledično s tem spreminja v multikulturno družbo.
Trend mešanja prebivalstva smo zaznali na Osnovni šoli I Murska Sobota. Naš šolski okoliš zavzema tudi naselje Pušča, kjer večinsko prebivalstvo pripada etnični skupini Romov. Kljub temu, da je romska skupnost v šoli dobro sprejeta, je potrebno njihovo kulturo sprejeti in negovati. Učitelji smo vsakodnevno izpostavljeni različnim izzivom v razredu, saj naši učenci pripadajo različnim kulturnim skupinam. Ravno zaradi tega izziva sem se v mesecu avgustu udeležila izobraževanja z naslovom Soočanje z raznolikostjo: Medkulturno vodenje razreda.
Izobraževanje je potekalo v Barceloni, ki me je navdušila s svojo arhitekturo, utripom mesta in sprejemanjem drugačnosti na vsakem koraku. Naša mentorica Lorena, ki je po rodu iz Peruja, se je kot najstnica preselila v Italijo in nato študirala v Španiji, nam je že iz prve roke lahko povedala, kako se je počutila kot priseljenka in kako je negovala svojo kulturo. Na izobraževanju smo bili zbrani učitelji iz Norveške, Nemčije, Madžarske, Slovenije, Romunije in Martiniqua.
Vsak izmed nas je predstavil zgodbo iz domačega okolja in izzive multikulturnosti, s katerimi se sooča. Učiteljici iz Norveške sta izpostavili veliko število migrantov in integracijo le-teh v šolski sistem. Učitelj iz Romunije prihaja iz okolja, kjer je večina prebivalstva madžarskega rodu, in prav z njim je bila zanimiva izmenjava izkušenj glede romskih učencev. Z romsko etnično skupino sta imeli izkušnje tudi učiteljici iz Madžarske in prav zanimivo je bilo podati primere dobre prakse, ki jih izvajamo pri nas in sprejeti primere dobre prakse drugih učiteljev.
Na izobraževanju smo poleg teoretičnega pouka, kjer smo diskutirati, kaj je multikulturnost in kaj pomeni poučevati v takšnem razredu, imeli tudi veliko praktičnega izobraževanja. Da bi se lažje povezali, smo gradili stolp iz špagetov, se igrali besedne igre, si ogledali Park Güell, kar je bilo zelo zanimivo. Namreč izdelovali smo si tako imenovano potovalno palico, na katero smo privezali predmete, ki smo jih tisti dan našli in nato pripovedovali, na kaj nas spominjajo.
Zelo zanimiva je bila osebna izkušnja naše mentorice, ki se je kot najstnica preselila iz Peruja v Italijo, kjer je po desetletju ponovno zaživela s svojo mamo. Kasneje se je v Torinu ukvarjala ravno z mladostniki iz Peruja, da bi se lažje integrirali v družbo. Večkrat je poudarila, da strah vedno izhaja iz neznanja in nerazumevanja drugačnosti, zato je toliko bolj pomembno, da se o tem pogosto pogovarjamo.
Tekom izobraževanja smo spoznali tudi primer dobre prakse ene izmed osnovnih šol v Barceloni, ki ima glede na število učencev največje število otrok priseljencev. Multikulturnost v teh razredih je izjemna in največja težava vseh je bilo nerazumevanje jezika. Zato so v šolo povabili prostovoljce, ki so jih sestavljali starši učencev, ki so že nekaj časa v Španiji. Ti starši nato pomagajo učiteljem pri obravnavni snovi s tem, da učencem snov prevajajo in jih sproti učijo španskega jezika.
Ob zaključku izobraževanja smo po skupinah pripravili projektno nalogo na temo multikulturnosti. Naša skupina je pripravila delovni načrt, kako integrirati otroke priseljencev in kako ob tem vključiti tudi starše, da se bodo počutili sprejete. Naša ideja je bila zasnovana skozi celotno šolsko leto, kjer bi naprej pripravili spoznavni dan in bi povabili vse starše. Nato smo vključili tudi idejo o prostovoljcih, s katero smo se seznanili na izobraževanju, vzpostavili bi sistem učencev mentorjev učencem tujcem. Šolsko leto pa bi zaključili s kulturno tržnico, kjer bi se družili ob tipični kulinariki posameznega naroda.
Naše druženje se je po šestih dneh intenzivnega dela zaključilo in vsi smo se polni izkušenj in novih idej vrnili v domače okolje. Poleg uradnega izobraževanja pa sem veliko izkušenj pridobila še s tem, da sem začutila utrip multikulturnega velemesta kot je Barcelona. Ljudje smo si različni, različni po jeziku, barvi kože, narodnosti…s tem, da bomo širili zanje in strpnost na mlajše generacije bomo lahko premostili še tako velike ovire, s katerimi se vsakodnevno soočamo.
Jasna Žižek, udeleženka seminarja
