Med zbiranjem predsodkov pri devetošolcih smo ugotovili, da se jih zelo veliko navezuje na Rome, ki so bili pri zapisu največkrat poimenovani s Cigani.
Prijetni sprehod do naselja pri učencih ni vzbujal neodobravanja. Bolj kot nejevoljni so bili radovedni, saj jih je bila večina takšnih, ki so se v romsko naselje odpravili prvič. Naša pot nas je najprej vodila do romskega muzeja, kjer nas je sprejel gospod Štefan Cener. Najprej nam je povedal, da je njegov muzej dobro obiskan tudi z obiskovalci iz tujine. Pokazal nam je del stalne zbirke in pojasnil slab položaj Romov, predvsem v preteklosti, ko je bila med njimi stalno prisotna revščina. Danes pravi, da je drugače predvsem pri tistih družinah, ki so večinoma zaposlene v sosednji Avstriji. Se pa romska naselja razlikujejo po svoji razvitosti. Pušča sodi med bolj razvita naselja, kar je vidno tudi po gradnji hiš.
Nato smo se vrnili nekoliko v zgodovino. Romi so se na območje Prekmurja naselili iz smeri Madžarske že stoletja nazaj. Njihova pradomovina je Indija, so nomadsko ljudstvo, ki se je v preteklosti veliko selilo, kar je se je poznalo tudi na njihovem načinu življenja. Romsko naselje Pušča je staro dobrih 110 let, muzej pa hrani bogato zbirko slikovnega gradiva različnih dejavnosti s katerimi so se Romi večinoma ukvarjali.
Gospod Cener je povedal, da so bili njegovi predniki predvsem glasbeniki in da imajo Romi glasbo v krvi. Ponosno nam je pokazal cimbale, ki jih je sam restavriral. Opiše nam tipične romske dejavnosti, s katerimi so se nekoč preživljali. Romi so bili brusilci nožev, glasbeniki, kovači, večkrat pa so karavano Romov spremljale tudi vedeževalke. V muzeju so razstavljeni eksponati, ki te poklice prikazujejo.
Po ogledu muzeja nas je gospod Cener spremljal še del poti. Ob prijetnem pogovoru je bil kritičen do vseh Romov, ki izrabljajo sistem in namesto da bi delali, sedijo doma in tarnajo nad svojim položajem. Pokazal nam je zaselek v z lepo urejenimi hišami in povedal, da tukaj živijo le njegovi sorodniki, ki so si delo poiskali v tujini. Kljub temu nas je opomnil, da se včasih počuti diskriminiranega, ampak je tega manj kot v preteklosti.
Eden izmed predsodkov, ki smo ga zasledili, je bil, da Romi živijo v slabo urejenih hišah, zato smo se podali na učni sprehod skozi naselje. Naša vodiča Leandro in Aljaž sta nas najprej popeljala mimo vrtca, ki ga obiskujejo tako romski kot neromski otroci. Pokazala sta nam, kje živijo sovrstniki, ki jih poznamo, nato smo se ustavili pri lepo urejenem gasilskem domu. Sprehodili smo se mimo zelo lepih in urejenih hiš, ampak med njimi niso manjkale tudi takšne, ki bi bile primerne le še za rušenje. S sošolci smo ugotovili, da je naselje lepo urejeno in se še razvija. Prav tako je lepo vidno, da so hiše pri Romih, ki so zaposleni, lepo urejene in so na to tudi zelo ponosni.
Obisk romskega muzeja in učni sprehod po romskem naselju Pušča sta bila zelo poučna. Ko smo se vračali proti šoli, smo se s sošolci pogovarjali o občutkih in večina je povedala, da je bila v naselju prvič in da si sploh niso predstavljali, da je tako dobro urejeno. Presenetilo pa jih je tudi nekaj hiš, kjer je že na zunaj razvidna stiska ljudi, ampak teh je bilo zelo malo. Romi so po svoji naravi nomadsko ljudstvo, ki je drugačno od našega in s tem obiskom smo sovrstnikom želeli pokazati, da nas različnost lahko le zbližuje. Če njihovo kulturo spoznamo, se predsodki zmanjšajo ali jih sploh ni.
Aljaž Kontrec Horvat