Izobraževanje v enem najbolj zaželenih izobraževalnih sistemov v Evropi
Pilot je napovedal pristanek letala v Helsinkih. Takrat pogledam skozi okno – vse belo. Zaradi naših spomladanskih temperatur nisem verjela, da bom še videla sneg. Mraz, veter in sneg so me pričakali v severno-evropski prestolnici Helsinki. Udeležila sem se seminarja v organizaciji Europass Teacher Academy na temo “Competencies and Awareness for a Multicultural Classroom” od 5. do 11. marca. Helsinki, mešanica kulture na severu, kjer ne pričakuješ toliko različnih ljudi in kultur, kot jih je v resnici. Obljubljena dežela za vzhodnjake, kot tudi za prebivalce bivše Sovjetske zveze, kjer marsikdo najde priložnost za zaposlitev in preselitev na sever, pa naj bo iz Kazahstana ali Mongolije oz. od vsepovsod. Utrip mesta sem spoznala ob prihodu in kar hitro sem ugotovila, da vsi govorijo poleg finščine in švedščine še angleško. Čeprav veljajo Finci za zelo nekomunikativne, so vedno pripravljeni pomagati, kar sem spoznala na lastni koži.
Že prejšnji dan sem si ogledala kraj seminarja, samo da ne bi zamudila. V skupini smo bili udeleženci iz Nemčije, Slovaške, Grčije in Španije in seveda jaz iz Slovenije, predavateljica Irena pa je po rodu Albanka. Ravno prav za obravnavano temo, s katero se nas je ukvarjalo 13 udeležencev. Že na začetku smo ugotovili, da smo na Finskem, kjer ni akademskih četrt, da je potrebno biti točen in da se lahko seminar podaljša za kar nekaj časa. Glavne teme našega seminarja so bile kreativno učenje, kjer smo si izmenjali nove ideje, se prepričali, da si lahko pridobimo izkušnje od drugih in iz njih kreiramo svoje, saj je delitev in izmenjava le-teh zlato. Hkrati smo spoznavali nove kulture in si izmenjali stališča, mnenja in spoznanja ter na ta način, s pomočjo različnih metod spoznali življenje nas udeležencev. Spoznali smo modele interkulturnih kompetenc, orodja za razširjanje le-teh ter velikost različnosti: Srečali pa smo se tudi z različnimi orodji za uporabo IKT tehnologije, s katerimi lahko premostimo medkulturne razlike. Spoznali smo različne izobraževalne sisteme (držav udeleženk), šole, na katerih smo zaposleni in se preko različnih aktivnosti tudi spoznavati. Organizirano je bilo tudi vodenje po mestu in v bližnjo okolico. Popoldneve smo preživljali skupaj, si ogledali bližje otoke, se sprehodili po zamrznjenem morju, obiskali kulturne znamenitosti, se preizkušali v teku na smučeh, brali v fenomenalni helsinški knjižnici, preizkušali finsko hrano, bili v finski savni, nekateri so si ogledali hokejsko tekmo ter obiskali severne jelene.
Nova spoznanja in znanja so vsekakor dobrodošla, sem pa ponosna nase, saj kaj hitro ugotoviš, da pri nas v Sloveniji ni tako slabo in takrat se zaveš, kaj imamo. Z udeleženci smo ostali v stiku, seveda, saj smo spoznali nova orodja in možnosti nadaljnjega sodelovanja. Ohranjati stike pomeni biti odprt za druge kulture in sprejemati drugačnost, tako kot drugi sprejemajo nas.
Monika Krančič
