Božični Graz

Božični Graz

V okviru izbirnega predmeta NEMŠČINA smo devetošolci obiskali predbožični Graz. Da smo zapolnili vse sedeže na avtobusu, smo zraven povabili še učence, ki ne obiskujejo nemščine. V mestu sta nas počakala nemško govoreča vodiča, ki sta nam v slabih dveh urah pokazala glavne znamenitosti mesta: Grazer Dom (veličastna cerkev), Doppelwendendeltreppe (dvojno spiralno stopnišče iz pozne gotike in je edinstvena stvaritev na svetu), Glockenspiel (trikrat na dan se ob glasbi 24-ih zvonov premikata leseni lutki v narodni noši), Landhofhaus (sedež deželne vlade, kjer je vsako leto v času adventa postavljena ledena skulptura jaslic). Schlossberg smo si ogledali od daleč in se sprehodili do stopnic, ki peljejo na vzpetino. Občudovali smo božične stojnice ter okrašeno mesto. Nekaj časa smo namenili izkušnji, kako si naročim hrano ali vprašam za pot, se popeljali s tramvajem, skratka doživeli božični utrip mesta. 

Izkušnja je bila zelo lepa in dragocena ter vejamemo, da se bomo spet vrnili tja, ko ne bo tako mrzlo.

Sandra Horvat in Monika Krančič 

 
Lisbona in nove izkušnje

Lisbona in nove izkušnje

Šolski prostor je zelo raznoliko in živahno področje. V njem se čedalje bolj pogosto prepletajo in srečujejo različne kulture, vere in etične skupine. Ne preseneča dejstvo, da si na naši šoli zato želimo, v vsakdanje delo in življenje, vključiti čim več aktivnosti, ki nam pomagajo k boljšemu razvoju vseh na medkulturnem dialogu.

V mesecu avgustu sta se učiteljici Irena Varga Dervarič in Nataša Šiftar udeležili petdnevnega izobraževanja na Portugalskem, natančneje v Lisboni.

V izobraževanje so bili vključeni tudi  udeleženci iz Romunije, Makedonije, Nemčije in Poljske. Vsebina seminarja se je nanašala na medkulturnost, kreativnost, komunikacijo, na načine kreativnosti v poučevanju in učenju, na metode motivacije za preprečevanje opuščanja šolanja, na tehnike za podporo socialnemu vključevanju, na primerjavo med formalnim in neformalnim izobraževanjem, na motivacijo, na EU kompetence…

Z udeležbo na izobraževanju sta udeleženki pridobili in ozavestili predvsem znanja in veščine iz področja reševanja konfliktov, uporabe motivacijskih tehnik, sprejemanja kulturnih različnosti, različnih oblik komunikacije za različne situacije, povezave med kulturo in inkluzivnostjo. Na novo pridobljena znanja se prenašajo tudi na ostale učitelje in delavce šole. Le te bomo s pridom uporabljali oz. jih uporabljamo pri delu z učenci predvsem v primerih morebitnih konfliktov vezanih na ne-sprejemanje drugačnosti, nemotiviranosti in v primerih predčasnega zaključevanja šolanja.

V neformalnih oblikah druženja pa so si udeleženci izmenjali izkušnje, poglede in delovno prakso učiteljev in nekaterih šol. Ključne razlike so vidne predvsem v trajanju obveznega osnovnošolskega oz. srednješolskega izobraževanja; med drugim pa še razlike v normativih glede števila učencev po oddelkih, številu predmetov, medpredmetnega povezovanja, …

Koordinatorka in vodja izobraževanja ga. Marilena Ciontescu je s svojo pozitivno energijo, močjo in entuziazmom izpeljala zelo koristno, predvsem pa nepozabno učno izkušnjo.

In kaj sta udeleženki ob tem še povedali?

Irena Varga Dervarič: Udeležila sem se izobraževanja z naslovom: INCLUSION STARTS WITH I – LEARNING TO LIVE TOGETHER. Kot že sam naslov pove, se najboljše in najkoristnejše spremembe začnejo pri nas samih. Vedno znova nas je naša učiteljica postavljala pred izzive in situacije, v katerih smo morali iskati rešitve, kompromise, nove ideje, argumente,… Izobraževanje je kljub poletju in visokim temperaturam, potekalo v prijetnem in delovnem vzdušju. Ker sem po poklicu anglistka, sem ta čas izkoristila tudi za poglobljeno znanja angleščine, saj so predavanja in prav tako naša druženja   potekala v angleščini. Veseli me in prepričana sem, da bom s svojim novim znanjem pomagala, ne le sodelavcem, ampak vsem na šoli do še boljšega in kvalitetnejšega medkulturnega dialoga. Vsekakor pa ne smem pozabiti na novo sklenjena poznanstva in prijateljstva, za katera upam, da se bodo ohranila tudi v bodoče.

Nataša Šiftar: K udeležbi me je pritegnil predvsem prvi del naslova seminarja BOOST YOUR CREATIVITY AND PREVENT EARLY SCHOOL LEAVING, saj se naša šola večinoma ne sooča s predčasnim opuščanjem šolanja, ker je le-ta obvezen in stori vse, da učenci v največji meri uspešno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje. Se pa učitelji vse bolj soočamo s slabšo motiviranostjo učencev za učenje in delo, za kar lahko razlog med drugim iščemo tudi v pomanjkanju kreativnosti znotraj učnega procesa. Na seminarju je bilo podanih veliko smernic in primerov dobre prakse, ki smo jih udeleženci sami preizkusili, predvsem pa ta, da je učitelj tisti, ki naj bo prvi motiviran, da podaja snov in zadolžitve na čimbolj kreativen način in s pristopi, ki učence spodbujajo k lastni kreativnosti, iznajdljivosti in motiviranosti za iskanje rešitev, novih znanj in uvidov ter da vso pridobljeno znanje znajo sprocesirati v čim večji meri tudi v vsakdanje življenje. Podane smernice poskušam v čim večji meri vpeljevati v učni proces angleščine. 

26. september – evropski dan jezikov

26. september – evropski dan jezikov

Danes, 26. 9. 2022, smo obeležili evropski dan jezikov. Učenci, ki jim materni jezik ni slovenščina, so se predstavili ostalim učencem, prebrali ali pripovedovali pravljico v svojem jeziku in nam več povedali o svoji kulturi. To so učenci, ki so se iz kakršnihkoli razlogov preselili v Slovenijo in tisti, ki so rojeni v Sloveniji, ampak ne govorijo doma samo slovensko.

Poslušali smo albanščino, bosanščino, kitajščino, madžarščino, nemščino, pakistanščino, romščino, slovaščino, srbščino, španščino, turščino in ukrajinščino. Predstavili so se predvsem učenci od 6. do 9. razreda, opogumili pa so se tudi učenci iz 2. in 4. razreda, na kar smo zelo ponosni. Veseli nas, da so pogumno stopili med vrstnike in se predstavili, saj smo v šoli vsi enaki, ampak tako zelo različni.

Monika Krančič

Po izkušnje v Barcelono

Po izkušnje v Barcelono

Facing Diversity: Intercultural Classroom Management (Soočanje z raznolikostjo: Medkulturno vodenje razreda)

Multikulturnost je soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem kraju. Prekmurje je bilo že skozi zgodovino stičišče različnih narodnih, etničnih in verskih kultur. Vsa ta mešanica se odraža še danes. Prav tako se skozi zgodovino prenašajo različni predsodki in strah pred neznanim. V sodobnem času pa se v domače okolje priseljuje čedalje več migrantov, ki v bližnji okolici najdejo zaposlitev ali pa je Murska Sobota le odskočna deska za migracijo v Zahodno Evropo. Kljub temu se lokalno prebivalstvo sooča z drugačnostjo in posledično s tem spreminja v multikulturno družbo.

Trend mešanja prebivalstva smo zaznali na Osnovni šoli I Murska Sobota. Naš šolski okoliš zavzema tudi naselje Pušča, kjer večinsko prebivalstvo pripada etnični skupini Romov. Kljub temu, da je romska skupnost v šoli dobro sprejeta, je potrebno njihovo kulturo sprejeti in negovati. Učitelji smo vsakodnevno izpostavljeni različnim izzivom v razredu, saj naši učenci pripadajo različnim kulturnim skupinam. Ravno zaradi tega izziva sem se v mesecu avgustu udeležila izobraževanja  z naslovom  Soočanje z raznolikostjo: Medkulturno vodenje razreda.

Izobraževanje je potekalo v Barceloni, ki me je navdušila s svojo arhitekturo, utripom mesta in sprejemanjem drugačnosti na vsakem koraku. Naša mentorica Lorena, ki je po rodu iz Peruja,  se je kot najstnica preselila v Italijo in nato študirala v Španiji, nam je že iz prve roke lahko povedala, kako se je počutila kot priseljenka in kako je negovala svojo kulturo. Na izobraževanju smo bili zbrani učitelji iz Norveške, Nemčije, Madžarske, Slovenije, Romunije in Martiniqua.

Vsak izmed nas je predstavil zgodbo iz domačega okolja in izzive multikulturnosti, s katerimi se sooča. Učiteljici iz Norveške sta izpostavili veliko število migrantov in integracijo le-teh v šolski sistem. Učitelj iz Romunije prihaja iz okolja, kjer je večina prebivalstva madžarskega rodu, in prav z njim je bila zanimiva izmenjava izkušenj glede romskih učencev. Z romsko etnično skupino sta imeli izkušnje tudi učiteljici iz Madžarske in prav zanimivo je bilo podati primere dobre prakse, ki jih izvajamo pri nas in sprejeti primere dobre prakse drugih učiteljev.

Na izobraževanju smo poleg teoretičnega pouka, kjer smo diskutirati, kaj je multikulturnost in kaj pomeni poučevati v takšnem razredu, imeli tudi veliko praktičnega izobraževanja. Da bi se lažje povezali, smo gradili stolp iz špagetov, se igrali besedne igre, si ogledali Park Güell, kar je bilo zelo zanimivo. Namreč izdelovali smo si tako imenovano potovalno palico, na katero smo privezali predmete, ki smo jih tisti dan našli in nato pripovedovali, na kaj nas spominjajo.

Zelo zanimiva je bila osebna izkušnja naše mentorice, ki se je kot najstnica preselila iz Peruja v Italijo, kjer je po desetletju ponovno zaživela s svojo mamo. Kasneje se je v Torinu ukvarjala ravno z mladostniki iz Peruja, da bi se lažje integrirali v družbo. Večkrat je poudarila, da strah vedno izhaja iz neznanja in nerazumevanja drugačnosti, zato je toliko bolj pomembno, da se o tem pogosto pogovarjamo.

Tekom izobraževanja smo spoznali tudi primer dobre prakse ene izmed osnovnih šol v Barceloni, ki ima glede na število učencev največje število otrok priseljencev. Multikulturnost v teh razredih je izjemna in največja težava vseh je bilo nerazumevanje jezika. Zato so v šolo povabili prostovoljce, ki so jih sestavljali starši učencev, ki so že nekaj časa v Španiji. Ti starši nato pomagajo učiteljem pri obravnavni snovi s tem, da učencem snov prevajajo in jih sproti učijo španskega jezika.

Ob zaključku izobraževanja smo po skupinah pripravili projektno nalogo na temo multikulturnosti. Naša skupina je pripravila delovni načrt, kako integrirati otroke priseljencev in kako ob tem vključiti tudi starše, da se bodo počutili sprejete. Naša ideja je bila zasnovana skozi celotno šolsko leto, kjer bi naprej pripravili spoznavni dan in bi povabili vse starše. Nato smo vključili tudi idejo o prostovoljcih, s katero smo se seznanili na izobraževanju, vzpostavili bi sistem učencev mentorjev učencem tujcem. Šolsko leto pa bi zaključili s kulturno tržnico, kjer bi se družili ob tipični kulinariki posameznega naroda.

Naše druženje se je po šestih dneh intenzivnega dela zaključilo in vsi smo se polni izkušenj in novih idej vrnili v domače okolje. Poleg uradnega izobraževanja pa sem veliko izkušenj pridobila še s tem, da sem začutila utrip multikulturnega velemesta kot je Barcelona. Ljudje smo si različni, različni po jeziku, barvi kože, narodnosti…s tem, da bomo širili zanje in strpnost na mlajše generacije bomo lahko premostili še tako velike ovire, s katerimi se vsakodnevno soočamo.

Jasna Žižek, udeleženka seminarja

Dostopnost