Učenci 7. razreda smo obiskali Savinjsko dolino in izvedeli veliko novega.
Obiskali smo Muzej gozdarstva in lesarstva, v kraju Nazarje, kjer so nas popeljali v čas nekdanjih gozdarskih in lesarskih delavcev Zgornje Savinjske doline. Podoživeli smo njihovo življenje, utrdili svoje poznavanje drevesnih vrst, spoznali gozdove v Sloveniji in po svetu, njihov pomen, različne vrste lesa ipd. Spoznali smo delo nekdanjih olcarjev, furmanov, žagarjev in splavarjev, spoznali stare načine sečnje, spravila, razžagovanja in transporta lesa v daljne kraje. Na griču nad Nazarjami je dal ljubljanski škof Tomaž Hren v letih 1624-1627 postaviti loretsko kapelo. Leta1639 so frančiškani zaključili z gradnjo samostana, ki je postal znan po svoji hišni lekarni in bogati knjižnici. Patri frančiškanskega samostana so nam odkrili skrivnosti knjižnice, ki hrani besedila od 11. stoletja dalje, med posebne dragocenosti pa sodijo dva izvoda Dalmatinove biblije (1584) in Trubarjev prevod evangelijev (1582). Ogledali smo si tudi cerkev s pretežno baročno opremo in spoznali zgodovino loretske kapele.
Po dobrem kosilu smo se odpeljali do Velenjskega jezera, ki je ena izmed najbolj priljubljenih izletniški točk Slovencev.
Dan smo zaključili uspešno in se že potegujemo za naslednje leto. Le kam nas bo odpeljala pot…
Monika Krančič
V začetku maja sem se odpravila na pripravljalni obisk v okviru Erasmus+ mobilnosti učiteljev na avstrijsko Koroško, v Globasnico. Ker nam je avstrijski šolski sistem v veliki meri všeč in ker želimo bolje spoznati dvojezično šolanje v Avstriji, smo s pomočjo gospe Romane Košutnik (ZRSS OE Slovenj Gradec) uspeli navezati stik s tamkajšnjo šolo in jih tudi obiskali.
Dan sen preživela na Ljudski šoli Globasnica (Volksschule Globasnitz), kjer sem prisostvovala pri pouku, opravila razgovor z ravnateljico Veroniko Terbuch in bila dejavna še v podaljšanem bivanju. Z gospo ravnateljico sva pripravili osnutek programa za načrtovan obisk učiteljev v jeseni kot sledenje na delovnem mestu. Popoldan sem si ogledala okolico in iskala kulturne in naravne znamenitosti, katere bomo ob obisku zagotovo obiskali. Obiskala sem tudi Srednjo šolo v Plibergu (Mittelschule Bleiburg) in se z ravnateljico, gospo Christine Meklin-Sumnitsch tudi dogovorila o obisku šole v jeseni. Ogledala sem si čudovito mestece Pliberg in okolico ter že načrtovala aktivnosti v času našega bivanja.
Ker bo naše delovno srečanje trajalo več dni, sem si ogledala še prenočitvene možnosti in druge aktivnosti. Zagotovo pa bomo v jeseni obiskali prestolnico Koroške, Celovec.
koordinatorica Monika Krančič
Učenci Iva, Lejla in Vid iz. 5. razreda so se udeležili kviza 1, 2 oder 3 v Münchnu v Nemčiji.V kvizu smo sodelovali kot država iz tujine, poleg šole iz Nemčije in Avstrije. Naša tema je bila Spoznajmo Japonsko, kar ni bilo prav enostavno. Pred snemanjem oddaje smo si ogledali Bavaria studios – studije, kjer se snemajo nemški filmi, oddaje in serije. Ogledali smo si kulise iz filmov U-Boot, Fack ju Göhte, Asterix in Obelix ter druge.
Ob 13.00 pa smo morali biti v našem studiu. Seznanjeni smo bili s potekom snemanja in dobili majice (rdeče dobi mednarodna ekipa). Najprej smo morali iti v “masko”, kjer so nas naličili in uredili frizure, nato pa smo spoznali pravila in voditelja Eltona. In od takrat so bili učenci sami, brez učiteljice.
Pred začetkom smo še vse preverili in hitro se je začelo snemanje. Oddaja je potekala zelo hitro, komaj smo sledili dogajanju in vprašanjem… in kaj kmalu je bil konec. Naša ekipa je dosegla 3. mesto. Ponosni smo na to, da smo dosegli 7 točk, čeprav smo bili na koncu žalostni, da se nismo bolje uvrstili.
Ker smo imeli v sredo dopoldne še nakaj prostega časa, smo obiskali središče mesta: Marienplatz, Frauenkirche (se povzpeli na stolp, od koder smo opazovali celotno mesto) in seveda Vid je moral obiskati trgovino münchenskega nogometnega kluba.
V Olimpijskem parku pa smo obiskali Sea Life, kjer smo občudovali vodne živali z našega planeta.
Čas je hitro minil in naše potovanje se je bližalo h koncu. Z letalom in nato z vlakom smo pripotovali srečno domov.
Monika Krančič
Sodelovanje v kvizu za našo šolo ni bilo prvič, upamo pa tudi, da ne zadnjič.
Učenci 7. razredov smo v okviru kulturnega dne obiskali naše najstarejše mesto Ptuj. Kljub deževnemu in vetrovnemu vremenu smo se sprehodili po samem centru mesta, kjer se bohotijo rimski spomeniki in prečudovita pročelija srednjeveških stavb. Tlakovane ulice in trgi vodijo do enega najbolj veličastnih gradov v Sloveniji, od koder se pogled razprostira na mozaik opečnatih streh srednjeveških stavb, samostanov in cerkva.
V gradu smo si ogledali muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: glasbila in orožje, tradicionalne pustne maske in veličastne tapiserije.
Irena Varga Dervarič
Meseca februarja sem se udeležila seminarja na francoskem otoku Gvadelup v Karibski Ameriki. Želja po dodatnem znanju, novih izkušnjah in navezovanju novih stikov je bila seveda primarna, a spoznavanje druge kulture, naroda in življenja na majhnem otoku pa dodatni izziv. Seminar je trajal kar 10 dni, kjer smo spoznavali otok, kulturo in življenje domačinov ter se podali novim izzivom, idejam in nalogam naproti. Sledil je smernicam našega projekta, ki temeljijo na večkulturnosti in internacionalizaciji ter vključevanju posameznih elementov medkulturnega dialoga v šolski vsakdan. Skupino smo sestavljale udeleženke iz Litve, Poljske, Slovenije in Nemčije in med nami so se stkale posebne in pomembne vezi, katere bomo zagotovo negovale v prihodnosti. In priložnosti za nadaljnja sodelovanja ne bodo zmanjkale. Naslov seminarja A Clasroom With A Door To The World pa je bil pravšnji, saj je delo potekalo dobesedno v učilnici na prostem, ob šumenju oceana pod palmami. Seminar je vodila izkušena učiteljica Rita iz Litve, ki že kar 15 let živi in izvaja seminarje na otoku. V začetku seminarja smo spoznale kuturo posamezne države in pripravile prigrizke, ki predstavljajo vsako izmed njih. Udeleženke so poskušale bučno olje in namaz iz bučnih semen, saj nekaj pokvarljivega ni bilo možno prinesti. Dnevi so hitro minevali, izkušnje pa so se kar nalagale… Ker se narava dobro prepleta s kulturo, sem svoje izkušnje povezala in strnila v spodnejm zapisu.
Lepše lokacije seminarja si res nisem mogla izbrati, saj se na tem 1600 km² majhnem otoku, kjer živi malo manj kot 400.000 prebivalstva, prepletata afriška in francoska kultura. Otok ima podobo metulja, ki ga sestavljata dve krili (Base-Terre in Grande-Terre), ločeni z ozkim kanalom, otok, kjer se stikata Karibsko morje na zahodu in Atlantski ocean na vzhodu. Območje leži v tropskem pasu, kjer je ugodnih 25 – 29°C in dokaj visoka vlažnost, kar daje dobre pogoje za rast tropskih rastlin. Večina prebivalstva je črnskega, potomci prebivalcev, ki so jih v prejšnjih stoletjih iz Afrike z ladjami pripeljali na plantaže kot delovno silo. Na otoku so že v preteklosti pridelovali sladkorni trs in banane, namenjeno predvsem izvozu, poleg tega pa proizvajajo pa sladkor in rum. Dandanes otok obiskujejo pretežno francozi iz Evrope in Kanade, ki preživijo kar dobršen del leta na eksotičnem otoku. Masovnega turizma ni, tu pa tam se le ustavi križarka na svoji poti po Karibih. Čeprav je čutiti veliko revščine, je življenjski standard dokaj visok, kar je bilo razvidno iz cen osnovnih življenjskih potrebščin. Presenetile so me cene tropskega sadja, ki niso nič nižje od naših, prav tako cene storitvenih dejavnosti ali turističnih storitev.
Predstava, da se odpravljam na sončen, peščen karibski otok, je ob prihodu hitro zbledela, saj sem prišla v času dežja, v revnejši predel in še povrh sprememba časovnega pasu (5 ur časovne razlike) je vplivala name. Ampak kaj hitro se navadiš na njihov tempo lahkotnega življenja, poležavanja na plaži in sedenja ob prijetnih glasbenih ritmih pozno v noč. Kultura pa govori povsem zase – nenavadna, drugačna, edinstvena. Ker smo bili na otoku v času karnevala, ki pomeni za njih poseben praznik, si ga je bilo potrebno tudi ogledati. Večurno sedenje in čakanje na ulicah največjega mesta Point-Pittre na prelepe karnevalske kostume s tipično glasbo in inštrumenti, je bilo vredno, doživetje pa nepopisno. Skupine so se v povorki predstavljale s svojimi fantastičnimi kostumi, ki temeljijo na tradiciji ter vsak po svoje izražajo način življenja. https://youtu.be/Lj1QRjBU_6E
V igranju na tipični inštrument gwoka smo se pod budnim očesom našega učitelja Edgarda Ferusa https://fb.watch/qNE3GSl4A4/? preizkusili tudi sami. In moram priznati, da ni lahko ujeti določene ritme, s katerimi se tamkajšnji otroci lahko rečem kar »rodijo«.
Zame kot geografinjo je bilo posebno doživetje obisk deževnega gozda, kjer se bohotijo mogočne drevesne vrste z najmanj tisočimi rastlinskimi vrstami, ki živijo ena z drugo v posebni simbiozi. Sobne rastline, ki krasijo naše domove in jih skrbno vzgajamo, so tam v naravnem okolju mogočne in nepredstavljivo lepe, da o cvetovih sploh ne govorim. Posebno doživetje je bilo raziskovanje koralnega morja, živalskih in rastlinskih vrst v njem ter doživeti v nekaj urah kar pet neviht. Snorkanje, tipično raziskovanje podvodnega sveta na območju atola in koralnih tvorb, je bilo dober izziv, ampak vreden vsakega vdihljaja. Otok leži na območju, kjer se stikata karibska in južnoameriška tektonska plošča, kar povzroča nenehno potresno delovanje, ki se sicer ne čuti prav posebej. Vulkansko delovanje v preteklosti pa je poskrbelo za čudovite tvorbe v laguni. Plitvo morje poraščajo mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo v vodi in proizvajajo celo veliko več kisika kot tropski gozdovi. Na žalost so le-ta zaradi interesa naseljevanja prebivalstva ob obali bila posekana in tako tudi dokaj iztrebljena. Na drevesih oziroma v koreninah pa najdeš zelo pester živalski in rastlinski svet.
Po enem tednu se že navadiš na tamkajšnje življenje, ampak doma te čakajo družina in službene obveznosti. Vrnila sem se z veliko novega znanja, izkušenj in doživetij, ki jih bom zagotovo vnesla v svoje delo. In ko vidiš drugi svet, drugačno kulturo in način življenja, spoznaš, da je svet doma in kako zelo pomembno je, da si ponosen na to, kar imaš.
Monika Krančič
