oktober 2024
V času krompirjevih počitnic, od 28. 10. do 2. 11. 2024, sva se učiteljici Irena Varga Dervarič in Blanka Kocbek udeležili izobraževanja v okviru projekta Erasmus+ v mestu Firence, v Italiji. Izobraževanje je bilo organizirano in izpeljano v prostorih Europassa – službe za izobraževanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev. Na izobraževanju je bilo 15 udeležencev, ki smo prihajali iz različnih evropskih držav, med drugim tudi iz Francije, Romunije, Madžarske in Nemčije. Namen in cilji izobraževanja je bilo uvajanje in uporaba različnih metod in oblik dela za kakovostnejše delo v razredu. Vse aktivnosti so bile namenjene razvijanju pozitivne samopodobe, samokritičnosti, medsebojnega sodelovanja ter kritičnega mišljenja. Teoretičnemu delu izobraževanja je predavateljica vedno dodala še praktične primere za uporabo v razredu.
Izobraževanje je bila hkrati tudi priložnost za spoznavanje in delovanje šolskih sistemov v drugih državah. Prav tako pa smo imeli prisotni učitelji priložnost za izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse iz naših šol. Poleg izobraževanja smo si ogledali tudi mesto FIrenze, ki nas je vse skupaj navdušilo s svojo bogato kulturno dediščino. Kot središče čudovite pokrajine Toskane nudi mesto vsem ljubiteljem zgodovine in umetnosti neprecenljiv pogled v preteklost. Izobraževanje nama je dalo nove izkušnje in spoznanja katere bova z veseljem posredovali naprej in jih uporabljali pri vsakdanjem delu.
Blanka Kocbek in Irena Varga Dervarič
Tenerife, 21. – 26. 10. 2024
V okviru projekta Erasmus+ sva se učiteljica Suzana Tivadar in pedagoginja Renata Kranjc Vöröš udeležili izobraževanja na temo Strategije za lajšanje stresa in dobrega počutja za učitelje na Tenerifih. Za učitelje je namreč zelo pomembno, da poskrbimo zase ter za svoje dobro počutje. Sproščeno in uravnoteženo počutje učitelja posledično vpliva na učni proces, saj lahko tako bolj učinkovito vključi učence v proces učenja, učinkovite strategije za obvladovanje stresa pa pomagajo pri zmanjšanju izgorelosti in skrbi za duševno zdravje tako učiteljev kot učencev. Kot udeleženki tega zelo praktičnega tečaja sva izvedeli, kaj povzroča stres ter kako se na to odzivajo naše misli in telo. Osredotočili sva se na to, kako okrepiti svoje telo z izboljšanjem spanja, s prehrano in z vadbo. Prav tako sva izvajali praktične vaje za izboljšanje duševnega zdravja in dobrega počutja. Tečaj je zajemal široko paleto različnih tem, poleg tega pa sva navezali stike s soudeleženci iz drugih držav, s katerimi smo izmenjevali ideje in izkušnje pri delu z učenci. Na izobraževanju sva pridobili tako teoretična znanja za zdravo življenje, kot praktična – konkretna orodja za izboljšanje počutja, tako učiteljev kakor učencev. Pridobili sva nekaj osnovnih konceptov fiziologije in psihologije (npr. stres, dobro počutje, izgorelost…). Seznanili sva se z vzroki stresnih reakcij in učinkov stresa na um in telo, naučili pa sva se tudi osem dimenzij dobrega počutja ter ocenjevanja in upravljanja le tega. S praktičnimi nasveti in orodji sva pridobili veščine za vsakodnevno lajšanje stresa in tesnobe, z majhnimi spremembami življenjskega sloga pa so nas naučili, kako izboljšati tudi kvaliteto spanja. Naučili sva se nekaj preprostih vaj za sprostitev in dobro počutje: od pozornosti, joge, pozitivne psihologije ter uporane osnovnih strategij za preprečevanje izgorelosti. Zanimive dejavnosti so tako izboljšale najino razumevanje ponujenih tem in razširile možnosti uporabe pri delu. Pridobljeno znanje in veščine, ki sva se jih naučili, tako že uporabljava pri delu z učenci v vsakdanjem učnem procesu, spoznano pa prenašava na sodelavce. V popoldanskem času pa sva obiskali kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti prečudovitega otoka Tenerife.
Suzana Tivadar, Renata Kranjc Vöröš
V sklopu projekta Erasmus+ smo se učiteljice Jasna Žižek, Vanja Kocjančič Kuhar, Suzana Štefanec Kodila in pedagoginja Melita Čeleš smo opravile sledenje na delovnem mestu na šoli Agrupamento de Escolas Rainha Santa Isabel, v mestu Leiria na Portugalskem. Namen našega obiska je bil izboljšati profesionalne kompetence, spoznati nove metode poučevanja ter preučiti uspešne prakse v drugem šolskem okolju.
Med obiskom smo spremljale delo portugalskih kolegov, opazovale njihove učne metode in se seznanile z različnimi pristopi, ki jih uporabljajo v svojem šolskem vsakdanu. Pridobljeno znanje in ideje bomo vključile v svojo pedagoško delo ter jih nadgradile z inovativnimi metodami, ki so se v portugalskem izobraževalnem okolju izkazale za učinkovite.
Šola, ki smo jo obiskale, je po velikosti podobna naši, vendar vključuje učence, stare od 10 do 18 let. Ob prihodu so nas učenci presenetili z glasbenim nastopom ob mednarodnem dnevu glasbe, ki so ga obeležili s sproščenim petjem skupaj s svojimi učitelji. Navdušile so nas tudi portugalske prakse inkluzije, saj šolski sistem spodbuja vključevanje vseh učencev, pri čemer uporabljajo trostopenjski model vključevanja za učence s posebnimi potrebami.
Izkušnja je bila izjemno bogata in poučna. Posebej dragoceno je bilo vzpostavljanje mreže stikov z učitelji in šolo, kar nam omogoča nadaljnje sodelovanje, izmenjavo idej in temelje za prihodnje projekte.
Jasna Žižek
V okviru projekta Erasmus+ smo se tri učiteljice in romska pomočnica udeležile sledenja pouka oz. ‘job shadowing’ v mestih Globasnica, Pliberk in Celovec v Avstriji. Obiskane šole se nahajajo na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem, kjer še vedno negujejo in ohranjajo slovensko besedo. V Globasnici smo si ogledale »Volksschule« Globasnica, kjer poučujejo od 1. do 4. razreda in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. V večjem kraju, v Pliberku smo obiskale »Mittelschule« Pliberk, kjer poučujejo učence od 5. do 9. razreda in kjer je slovenščina kot ponujen jezik, vendar ni vključen v šolski vsakdan. Na koncu smo si ogledale še Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu, katero obiskujejo učenci od 5. pa vse do 14. razreda in kjer poteka pouk v slovenščini.
V enem tednu, ko smo bile prisotne pri pouku, smo spoznale avstrijski šolski sistem na dvojezičnem območju, kako organizirajo pouk, dejavnosti, itd. Prisotne smo bile pri pouku in ko je bilo potrebno, priskočile na pomoč predvsem kar se tiče slovenščine. Na šoli v Globasnici smo bile prisotne tudi v času popoldanskega bivanja in bile priča druženju otrok z osebami s posebnimi potrebami, ki so nastanjeni v bližini šole. Namreč družili so tako, da so spoznavali domače živali (konja, koze, zajcev, morskih prašičkov) ter se tako izognili različnosti, kar se nam je zdela fenomenalna ideja. Način in pravila preverjanja in ocenjevanja se razlikujejo od naših, namreč zelo nas je presenetilo, da dobijo učenci eno oceno na ocenjevalno obdobje, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega ocenjevanja, opravljanja domačih nalog, sodelovanja pri pouku in obnašanja. Ta način pridobivanja ocen se nam je zdel boljši kot pri nas, čeprav so tamkajšnji učitelji spet mnenja, da je boljši slovenski šolski sistem. Učenci imajo številčne ocene od 1 do 5, kjer je ocena 1 najboljša ocena in ocena 5 najslabša. Veliko videnega lahko vpeljemo v naš pouk in tako izboljšamo klimo v razredu in kvaliteto usvajanja znanja.
Blanka Kocbek
Danes smo učenci 8. razreda z učiteljicami izvedli naravoslovni dan v Ljubljani. Obiskali smo živalski vrt, kjer smo imeli priložnost bolje spoznati dve vrsti kače (gož in piton), kuščarja ter Madagaskarskega ščurka. Sami pa smo se sprehodili po živalskem vrtu in raziskovali živalske vrste. O naših doživetjih pričajo fotografije.
Dan smo nadaljevali v Slovenskem šolskem muzeju, kjer smo si ogledali stalno razstavo Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja in Muzej športa. Nato pa podoživeli ljudsko šolo v Avstro-Ogrski leta 1907. Prisostvovali smo pri pouku pod strogim očesom gospodične učiteljice, kjer smo imeli uro lepega vedenja. Med poukom ne zdehaj! Ne grizi si nohtóv! Ne praskaj si glave! Ne pljuvaj po tleh! Živi složno z ljudmi druge vere in druge narodnosti! To je le nekaj šolskih postav, ki smo se jih naučili pri učni uri. Poleg osnovnih pravil smo se učili tudi o spoštovanju do predpostavljenih, učiteljev, star(i)šev in starejših ter do živali. Spoznali pa smo tudi pravila bontona v šoli in v vsakdanjem življenju.
Upajmo, da se bodo učenci učne ure še dolgo časa spominjali in prevzeli vsaj kakšno šolsko postavo.
Monika Krančič
