Med 26. in 30. avgustom smo se trije učitelji udeležili sledenja pouka (job shadowing) v mestu Tampere na jugu Finske. Šola, ki leži ob jezeru se imenuje Kaarilan Koulu, kjer pouk obiskujejo učenci 6. – 9. razreda, druga, manjša enota, ki spada pod okrilje imenovane šole, pa se imenuje Hyhkyn koulutalo in tam pouk obiskujejo učenci od 1. – 4. razreda. V sklopu omenjene šole pa je tudi predšolski oddelek za šestletnike.
Na šoli smo se poučili o šolskem sistemu ter organizaciji pouka in dejavnostih, opazovali smo izvedbo pouka, ki se na Finskem v okviru šolskega koledarja prične 6. avgusta ter konča 30. maja, učenci pa vstopajo v 1. razred s sedmimi leti.
Pouk pri šolskih predmetih poteka podobno kot na naši šoli, veliko večji delež časa, ki ga učenci preživijo v šoli, pa se nameni odmorom, bivanju na prostem, stiku z naravo, izdelavi svojih izdelkov v tekstilnih in tehničnih delavnicah ter glasbenim, gospodinjskim in športnim aktivnostim. Učenci imajo odmore vsak dan po vsaki šolski uri, zunaj imajo žoge, kolesa in športne pripomočke za igro. V učilnicah, delavnicah in na igrišču, ki so bogato opremljeni z didaktičnimi materiali, mehkimi kavči in stoli za počivanje, pripomočki za individualizirano in diferencirano učenje (npr. slušalke, mehke pregrade za tiho branje in pisanje, pripomočki za umirjanje ipd.) ter športne, gospodinjske in tehnične pripomočke (opremljeni kabineti s palicami za hokej, čeladami, smučkami, šivalnimi stroji in popolno opremljeno hišniško delavnico), se učenci učijo ročnih in motoričnih spretnosti za umirjenost, samozavest in samostojnost.
Tudi ocen in govorilnih sestankov je veliko manj kot v slovenskih šolah. Učitelju se zaupa z državne, mestne in s starševske strani, da šolski proces in ocenjevanja spelje z manj papirologije, v oceno pa je vključena tudi sama motivacija in pripravljenost učencev za delo. Le – ta znaša 50% ocene pri t.i. “vzgojnih” predmetih. Od 1. – 3. razreda učenci prejmejo kratko opisno oceno, od 4. – do 9. razreda pa številčno oceno od 4 do 10.
Več na: https://en.m.wikipedia.org/wiki/Academic_grading_in_Finland
Za zanimivost pa še tole: učenci gredo ven vsak dan ne glede na vreme, vse tam do minus 20 stopinj, kosilo v jedilnici si učenci jemljejo sami, v učilnicah pa ne nosijo copat, temveč nogavice.
Učitelji Alja, Marijana in Davorin
V mesecu juliju sva se v okviru programa Evropske unije Erasmus+ udeležila izobraževanja Čuječnost in meditacija, ki je potekal na Islandiji v glavnem mestu Reykjavik. Izziv nama je bilo delo na sebi, prav tako pa dobiti ideje, na kakšen način tovrstno prakso prenašati med učence. Poleg pridobivanja dodatnega znanja naju je na Islandijo popeljala tudi želja videti in spoznati ta čudovit in hkrati nenavaden otok, navdušujočo naravo in zgodbe o Vikingih, ki šepetajo o preteklosti mest.
Na seminarju smo se najprej ukvarjali s čuječnostjo, spoznali nekaj teoretičnih izhodišč, nato pa to preizkušali v praksi. Spoznali smo kratke meditacije pozornosti, body scan meditacijo, gibalno meditacijo, tehniko »ta minuta«, igre na preprogi, elemente sedeče joge in joge za otroke ter različne čuječe dejavnosti. Izvajali smo dihalne vaje, sprostitvene tehnike ter prakso hvaležnosti.
Organizatorji izobraževanja (Smart teachers play more) so nas popeljali na eno izmed islandskih šol, kjer smo spoznali islandski šolski sistem in njihov način dela. Ker smo bili udeleženci iz različnih držav ter različnih šolskih sistemov, smo imeli priložnost izmenjati tudi dobre prakse. Prav tako pa je bila to odlična priložnost spoznati učitelje iz različnih predelov Evrope, navezati dobre stike in odpirati priložnosti za nadaljnja sodelovanja.
Ker sva bila v deželi nepopisljivih naravnih lepot, sva vsak prosti trenutek izkoristila in v teh lepotah uživala. Za to so poskrbeli tudi naši organizatorji in nas popeljali na čudovite kraje. Islandija ti daje občutek, kot da gledaš prelepo sliko okolice. Te slike pa še polepša dejstvo, da poleti sonce ne zaide in ta svetloba riše še lepše slike. Islandija naju je popeljala v svet bučečih slapov, prostranih pustinj, kjer ni meja, mogočnih ledenikov, tlečih ognjenikov, brizgajočih gejzirjev, pomirjujočih termalnih bazenov.
Je otok, ki naju je očaral, presenečal s svojimi impresivnimi naravnimi čudesi in skupaj z zelo kvalitetnim izobraževanjem, ki sva ga bila deležna pustil prelepo sled.
Davorin in Melita Čeleš
»Yoga and Meditation for Educators – Be a Great Teacher, Be Your Best Self«
Trapani, Sicilija, 5. – 10. avgust 2024
V okviru našega projekta Erasmus+, katerega eden izmed ciljev je tudi zdravje in dobrobit posameznika, sem se na skrajnem jugu Italije, natančneje na vzhodnem delu vroče Sicilije, v prečudovitem obmorskem mestu Trapani v času največje turistične sezone udeležila 6-dnevnega seminarja joge in še s preostalimi 14 udeleženci iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Nemčije, Poljske, Francije in Španije preživela fizično aktivni delovni teden, ki nam je prinesel veliko uvida v povezanost med umom in telesom, v različne načine sproščanja od stresnega vsakdanjika in njihove pozitivne posledice na fizično, mentalno in duševno zdravje, hkrati pa omogočil vse to in še več preizkusiti, saj je tečaj potekal večino časa na semantični in ne na intelektualno-teoretični ravni. Le tako smo udeleženci lahko dojeli in ponotranjili številne dobrobiti joge in meditacije, preden jih lahko suvereno in z zaupanjem predstavimo tudi učencem znotraj ali izven pouka.
Tečaj je potekal od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 19. uro v prijetno urejenih prostorih »BEeeHive« podjetja, in sicer v katedrali, v samem središču mesta. Naša tečajna vaditeljica je bila mlada domačinka Beatrice D’Angelo, učiteljica yoge in meditacije, ki je tekoče govorila angleško, nemško in špansko. V petih dneh smo skozi njen zelo nazorni prikaz in temeljito razlago preizkusili in usvojili bistvo yin joge, številne jogijske položaje ali asane, njihove koristne učinke na telo in um, različne načine meditacije (sound bath, walking, …) in sproščanja telesa skozi dihalne tehnike.
Šesti, zadnji dan tečaja je bil namenjen kulturnemu dogodku, v okviru katerega smo udeleženci bili deležni vodenega ogleda hribovite mondene vasice Erice in degustacije nekatere tipične trapanske in ericejske hrane in pijače.
Verjamem, da takšne in podobne oblike razgibavanja in sproščanja telesa in uma v veliki meri pripomorejo k večji mirnosti, zbranosti, samo-zavedanju, flekfibilnosti in ustvarjalnosti posameznika. Želim si, da bi se kot stalna praksa ta način dela z učenci v bodoče izvajal tudi na naši šoli.
Nataša Šiftar
Rovinj, 28. 7. – 3. 8. 2024
V okviru projekta Erasmus+ sem se udeležila 7-dnevnega izobraževanja v Rovinju. Tema izobraževanja je bila »Couching pri pouku nemščine kot tuji jezik«. Izobraževanje je potekalo v nemškem jeziku, ker je bila predavateljica Marta Kojnok iz Berlina. Ostale dejavnosti – druženja in ekskurzije so potekali v angleškem jeziku.
Izobraževanje je potekalo predvsem praktično, s primeri, ponazoritvami z nekaj teoretičnih napotkov. Udeleženci smo dnevno trenirali, kaj pomeni biti dober »Couch« in kako voditi uspešne pogovore z učenci in starši.
Ob teh pogovorih smo se dotaknili različnih vsakdanjih tem kot npr. da se učenec ne želi učiti tujega jezika ali da se učenec ne zna učiti iz učbenika ipd. Prav tako smo simulirali različne pogovore s starši.
Po seminarju smo se udeleženci vsak dan družili ob različnih aktivnostih, ki so jih izvajalci izobraževanj pripravili za nas. Imeli smo kviz večer, escape-room in druženje ob glasbi in dobri hrvaški hrani.
V spominu mi ne ostane le seminar, ampak predvsem nove kolegice, ki sem jih spoznala in s katerimi si tudi po seminarju izmenjujemo veliko izkušenj ter se dogovarjamo za nadaljnja sodelovanja v okviru različnih projektov.
Sandra Horvat
Tenerife, 15.–19. julij 2024
Julija sem se udeležila delavnic na temo kreativnih metod poučevanja in razvijanja socialnih veščin pri otrocih. Tečaj so organizatorji pripravili zelo skrbno in spoznala sem ogromno koristnih aktivnosti za spodbujanje komunikacijskih veščin otrok, metod, kako spodbujati empatijo in medosebno povezanost v razredu, kako biti aktivni poslušalec in se aktivno vključiti v skupino ter v njej odprto, tvorno sodelovati. Vse dejavnosti smo preizkušali z izkustvenim učenjem, z vajami, s katerimi opolnomočimo samopodobo otrok, da se bodo zmogli samostojno spopadati s problemi. Vaje so preko igre spodbujale razvoj različnih vrst inteligence in veščin. Krepitev motivacije za sodelovanje je ključnega pomena za ustvarjanje pozitivnega in vključujočega učnega okolja. Naučili smo se različnih vrst kreativnih učnih metod (temeljijo na umetnosti, sodelovalnem učenju …), ki spodbujajo zmožnosti izražanja sebe z umetnostjo in povečujejo ustvarjalnost pri reševanju problemov z nenavadnimi, izvirnimi rešitvami.
Ob tem smo spoznavali tudi raznolike naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti vulkanskega otoka ter kako naravne danosti Tenerifov s pridom izkoriščajo tudi v SOS-otroških ekovaseh (SOS-village). Ta projekt v Španiji uspešno skrbi za varno odraščanje otrok iz težkih socialnih okolij že od 1992. V eni izmed ekovasic/ekokmetij v okviru projekta SOS-village s svojimi skrbniki živijo otroci (od 6 do 18 let), ki ne morejo živeti s svojimi starši (nespodbudna domača socialno-ekonomsko okolje). Tako živijo v družinskih skupnostih s po 6 otroki in s tremi skrbniki, ki so z njimi izmenjaje ves dan. Skupaj opravljajo domača gospodinjska opravila, gojijo rastline, skrbijo za domače živali, se učijo za šolo, eksperimentirajo in izdelujejo nove stvari (hiše, ploščice …). Spoznali smo, kako lahko s celostnimi pristopi in horizontalno metodo poučevanja otroci s toplimi medosebnimi odnosi razvijajo svoje potenciale in se razvijajo v srečne, zdrave in samozavestne posameznike, ki se bodo socialno in poklicno integrirali v okolje brez slehernih težav.
V času bivanja na Tenerifih sem ves prosti čas izkoristila za spoznavanje naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ki jih na majhnem, a zelo raznolikem otočku kanarskega arhipelaga gotovo ne manjka (nekaj utrinkov v galeriji). Izobraževanje je bilo izredno poučno in uporabno predvsem za delo s svojimi učenci, zato bom novo pridobljene izkušnje z veseljem uporabila tudi v svojem razredu.
Barbara Meglič
