KAJ? Zimska šola v naravi
KDO? učenci 6. razreda
KDAJ? od ponedeljka, 19. 12. do četrtka, 22. 12.
KJE? Rogla
Prvi dan je minil zelo hitro, saj smo komaj pričakovali sneg in velika večina se je prvič podala na zanimivo izkušnjo. Ko smo prispeli na Roglo, smo se takoj pripravili za smučanje. V krajši pavzi smo se okrepčali in odšli nazaj na sneg. Po smučanju smo šli v sobe, se spočili in opravili večerjo. Zvečer pa smo bili športno aktivni v telovadnici in na bazenu. Potrebno bo iti spat, saj bo zjutraj budilka zvonila že ob 7:00.
Torek smo preživeli večinoma na snegu. Čeprav so nas noge kar bolele, se nismo predali in smučali do popoldneva z odmorom za kosilo in krajšim počitkom. Po končanem smučanju smo opravili še učno uro, kjer smo spoznali oz. ponovili FIS pravila, ki so za nas smučarje zelo pomembna. Reševali pa smo tudi druge naloge. Po večerji smo šli na bazen in v telovadnico. Zvečer smo se še družili, igrali družabne igre ali pa utrujeni legli spat, saj nas čaka jutri nov dan.
Jutro smo začeli z rojstnodnevno čestitko. Današnji dan je bil naporen, saj smo ga spet preživeli pretežno na snegu. Opoldanski počitek je prijal. Popoldan smo opravili še zadnje naloge, ki so jih pripravili učitelji. Po večerji pa smo šli v disko. Preživeli smo lep večer, saj smo kljub utrujenost veliko plesali. V sobe smo se vrnili pozno in se nato odpravili spat. Na žalost je jutri zadnji dan…
V okviru izbirnega predmeta NEMŠČINA smo devetošolci obiskali predbožični Graz. Da smo zapolnili vse sedeže na avtobusu, smo zraven povabili še učence, ki ne obiskujejo nemščine. V mestu sta nas počakala nemško govoreča vodiča, ki sta nam v slabih dveh urah pokazala glavne znamenitosti mesta: Grazer Dom (veličastna cerkev), Doppelwendendeltreppe (dvojno spiralno stopnišče iz pozne gotike in je edinstvena stvaritev na svetu), Glockenspiel (trikrat na dan se ob glasbi 24-ih zvonov premikata leseni lutki v narodni noši), Landhofhaus (sedež deželne vlade, kjer je vsako leto v času adventa postavljena ledena skulptura jaslic). Schlossberg smo si ogledali od daleč in se sprehodili do stopnic, ki peljejo na vzpetino. Občudovali smo božične stojnice ter okrašeno mesto. Nekaj časa smo namenili izkušnji, kako si naročim hrano ali vprašam za pot, se popeljali s tramvajem, skratka doživeli božični utrip mesta.
Izkušnja je bila zelo lepa in dragocena ter vejamemo, da se bomo spet vrnili tja, ko ne bo tako mrzlo.
Sandra Horvat in Monika Krančič
V tednu od 24. do 28. oktobra smo gostitelji mednarodnega Erasmus+ projekta pod naslovom Legends Are Back. Gostili bomo po šest učencev iz Portugalske in Italije ter štiri učence iz Poljske. Spremljali jih bodo učitelji.
Učenci bodo prvič po pandemiji nastanjeni pri družinah, kar za nas pomeni še lepšo izkušnjo. Čeprav so se učenci spoznali preko mobilnih aplikacij, komaj čakajo, da jih sprejmejo v svoje družine in jim približajo njihov vsakdan. Udeležili se bomo veliko aktivnosti, o katerih bomo poročali na spletni strani šole.
V ponedeljek, 24. 10. ob 10.20, jih bomo sprejeli v naši telovadnici, kjer bodo prisotni vsi učenci naše šole. Po kratkem programu pa si bodo ogledali našo šolo in prisostvovali pri pouku.
PONEDELJEK
Prvi dan so učenci že zgodaj pozdravili naše goste pri pouku. Zjutraj so bili še vsi sramežljivi in manj zgovorni, popoldan pa so že skupaj sedeli na sladoledu.
Sprejemne slovesnosti, ki je potekala v športni dvorani, so se udeležili vsi učenci naše šole. Bučno so pozdravili naše goste in zaploskali našim učencem ob izvrstno izbranih točkah programa. Po zaključeni slovesnosti so si učenci ogledali našo šolo, učitelji pa so potrkali na vrata nekaterim učiteljem, ki so predstavili svoje delo.
Učenci 5. c razreda so skupaj z učiteljico pripravili športne igre. Sodelovali so učenci partnerskih šol in seveda naši učenci – gostitelji. Vsi učenci so se zelo zabavali, petošolcem pa je zagotovo bil izziv, komunicirati v, kako je povedal en učenec “nekšni” angleščini.
Po kosilu so imeli učenci likovno delavnico, kjer so spoznali tehniko Neuroart. Le-ta je bila prikazana kot orodje, s katerim si lahko vsak, ki se sooča s stresom doma, v šoli, v službi ali kjerkoli, pomaga. Tehnika risanja pomirja in pomaga posamezniku prepoznati trenutna čustva. S tem poskrbi, da se je zmožen oddaljiti od stresne situacije, jo pogledati z bolj neosebnega stališča in s tem lažje poiskati primerno rešitev. V samem procesu ustvarjanja se zrcali naš odnos do sveta, soljudi in samega sebe. Spoznamo lahko, kako prilagodljivi smo, ali smo pripravljeni uvesti spremembe v svoje življenje za boljši jutri ali pa se raje oklepamo starih navad, čeprav vemo, da nam ne koristijo več. Neuroart je tudi znanstveno podprta tehnika, saj sam proces spodbuja naše nevrone, da ustvarjajo nove medsebojne povezave. Ob koncu vaje nastanejo izdelki, ki spominjajo na obliko naših možganov, kar verjetno ni naključje. Delavnico je vodila Anita Pertoci – ilustratorka, oblikovalka in diplomirana psihosocialna svetovalka (na družbenih pmrežjih Anifajn ART).
Popoldan in zvečer so se učenci družili in se bolje spoznavali.
TOREK
Dan smo začeli v vrtcu Pušča. Vzgojiteljice in otroci so nam prikazali delček njihovega dela oz. to, kar najraje počnejo – plešejo in pojejo. Vodja enote vrtca pa nam je predstavila še njihovo delo, med katerimi zelo izstopa romsko-slovenski slovar ter zanimiva knjižnica igrač, ki je locirana v prostorih KS Pušča. Po uvodnem delu so se učenci pomešali med otroke in se znimi igrali. Ob koncu so nas otroci še naučili romski ples in s težkim srcem smo se odpravili proti šoli. Vsekakor se bomo vrnili nazaj v vrtec, saj je želja obojestranska.
V šoli smo ustvarjali v delavnici, kjer smo risali stripe. Po uvodnih navodilih so učenci skušali narisati strip o dogodku, ki so ga doživeli pri nas v Sloveniji oziroma na poti k nam. Nastali so odlični izdelki, ki jih bomo razstavili na panoju.
Po kosilu so se učenci v spremstvu učiteljev odpravili v Terme 3000, kjer so se prepustili kopanju in adrenalinski vožnji po toboganih ter razvajanju v prijetnem okolju term. Hvala Terme 3000 za ugodnosti, ki smo jih bili deležni pri vas.
Seveda, po napornem popoldnevu se prileže dobra hrana v piceriji.
SREDA
Tretji dan našega srečanja smo začeli v Mali Polani, v Zadrugi Pomelaj, ki združuje ljudi, kateri si z lokalnimi gradivi in znanji ter novimi priložnostmi in spoznanji sami ustvarjajo svoj vsakdanji zaslužek. Skupaj smo ustvarjali figurice iz koruznega ličja ali bilja ter degustirali domačo marmelado, slane palčke in pražena bučna semena.
Pot nas je vodila skozi Dobrovnik in Bogojino do Fokovec; obiskali smo Vidov Brejg, kjer na ekološki način pridelujejo zelišča in začimbe. Sprehodili smo se po zeliščnem vrtu, degustirali izdelke ter si sami izdelali zeliščno sol. Naposled pa smo se še odpravili peš skozi gozd do avtobusa.
Popoldan smo preživeli v Križevcih na Goričkem pri lovskem domu, kjer so nas prijazno pozdravili člani Lovske družine Križevci in starši gostujočih učencev. Pripravili so nam izvrstno pogostitev, od pečenih kostanjev, šunke, klobas, prekmurske gibanice in posolanke, pajali smo krüj in pekli klobase na ognju ter še bi lahko našteli. Obiskala nas je policijska patrulja PP Gornji Petrovci in policisti so nam predstavili svojo opremo ter potek njihovega dela. Učenci so imeli priložnost si ogledati policijski avtomobil in si nadeti policijsko opremo (jopič, čelado), naše goste pa je predvsem zanimalo, kako poteka policijski postopek. Naše srečanje se je zaključilo s pesmijo – učenci iz partnerskih šol so v svojem jeziku prepevali pesmi. Šele pozno zvečer smo se vračali domov.
CELOTNA EKIPA NAŠEGA PROJEKTA SE ZAHVALJUJE STARŠEM, KI SO NAM OMOGOČILI NEPOZABNO DRUŽENJE. HVALA VAM.
ČETRTEK
Danes smo obiskali eno najstarejših slovenskih mest, Maribor. Najprej smo si v spremstvu vodičke ogledali in se sprehodili po starem delu mesta od Kojaka, mimo Astorie, do Slomškovega trga, kjer smo si od znotraj ogledali Stolno cerkev. Pot nas je vodila po Poštni ulici, kjer je že dobro dišalo po hrani, do Glavnega trga in naprej do Hiše Stare trte v osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, kjer še danes domuje najstarejša trta na svetu. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije. Po končanem ogledu smo se sami podali odkrivat kotičke mesta.
Popoldan smo preživeli v Pustolovskem parku Betnava, kjer smo preizkušali naše meje in količino adrenalina. Zvečer smo se utrujeni vrnili v Mursko Soboto, ampak za druženje smo bili še fit.
PETEK
Zadnji dan smo preživeli v mestu Murska Sobota. Podali smo se na pobeg iz mesta -“Vujdi vö s Sobote”, ki nam ga je pripravila ekipa Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Doživetje, ki vključuje odkrivanje mesta peš in s kolesom, nam je odkrilo številne zgodovinske trenutke, ki so zaznamovale razvoj mesta – od uničene sinagoge, Murske republike do sodobne arhitekture Ferija Novaka in objekta, ki je bil prenesen iz EXPA Milano na obrežje jezera v Murski Soboti. Tam smo obiskali izjemno arhitekturno stvaritev, v kateri je na domiseln in inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. Podali smo se na 3D-potovanje po pomurski regiji skozi čas, s panoskopom – ogromno panoramsko fotografijo izjemne ločljivosti smo si ogledali dele Pomurja, v neurotermah smo preverili, koliko vemo o različnih pomurskih vodah in kaj zmorejo naše misli, spoznali smo umetnost ustvarjanja sveta ob reki Muri pristno in od blizu, z vsemi svojimi čutili ter za zaključek poleteli nad Pomurjem s pomočjo virtualne resničnosti.
Pot nas je s kolesi vodila do broda na reki Muri v Krogu, kjer smo si ogledali reko, se sprostili na igralih, skratka v naravi. Seveda, ob reki smo pajali krüj in pekli klobase. Vse lepo enkrat mine in tudi mi smo se morali s kolesi odpraviti nazaj v Mursko Soboto.
Učenci so se družili na Bowlingu, večer pa so preživeli doma.
Teden je minil, kot bi mignil…
Če želite slišati še več, nas poslušajte v četrtek, 03. 11. 2022 ob 18:00 uri na Radiu Murski val v oddaji Mali radio, kjer bomo gostje.
Šolski prostor je zelo raznoliko in živahno področje. V njem se čedalje bolj pogosto prepletajo in srečujejo različne kulture, vere in etične skupine. Ne preseneča dejstvo, da si na naši šoli zato želimo, v vsakdanje delo in življenje, vključiti čim več aktivnosti, ki nam pomagajo k boljšemu razvoju vseh na medkulturnem dialogu.
V mesecu avgustu sta se učiteljici Irena Varga Dervarič in Nataša Šiftar udeležili petdnevnega izobraževanja na Portugalskem, natančneje v Lisboni.
V izobraževanje so bili vključeni tudi udeleženci iz Romunije, Makedonije, Nemčije in Poljske. Vsebina seminarja se je nanašala na medkulturnost, kreativnost, komunikacijo, na načine kreativnosti v poučevanju in učenju, na metode motivacije za preprečevanje opuščanja šolanja, na tehnike za podporo socialnemu vključevanju, na primerjavo med formalnim in neformalnim izobraževanjem, na motivacijo, na EU kompetence…
Z udeležbo na izobraževanju sta udeleženki pridobili in ozavestili predvsem znanja in veščine iz področja reševanja konfliktov, uporabe motivacijskih tehnik, sprejemanja kulturnih različnosti, različnih oblik komunikacije za različne situacije, povezave med kulturo in inkluzivnostjo. Na novo pridobljena znanja se prenašajo tudi na ostale učitelje in delavce šole. Le te bomo s pridom uporabljali oz. jih uporabljamo pri delu z učenci predvsem v primerih morebitnih konfliktov vezanih na ne-sprejemanje drugačnosti, nemotiviranosti in v primerih predčasnega zaključevanja šolanja.
V neformalnih oblikah druženja pa so si udeleženci izmenjali izkušnje, poglede in delovno prakso učiteljev in nekaterih šol. Ključne razlike so vidne predvsem v trajanju obveznega osnovnošolskega oz. srednješolskega izobraževanja; med drugim pa še razlike v normativih glede števila učencev po oddelkih, številu predmetov, medpredmetnega povezovanja, …
Koordinatorka in vodja izobraževanja ga. Marilena Ciontescu je s svojo pozitivno energijo, močjo in entuziazmom izpeljala zelo koristno, predvsem pa nepozabno učno izkušnjo.
In kaj sta udeleženki ob tem še povedali?
Irena Varga Dervarič: Udeležila sem se izobraževanja z naslovom: INCLUSION STARTS WITH I – LEARNING TO LIVE TOGETHER. Kot že sam naslov pove, se najboljše in najkoristnejše spremembe začnejo pri nas samih. Vedno znova nas je naša učiteljica postavljala pred izzive in situacije, v katerih smo morali iskati rešitve, kompromise, nove ideje, argumente,… Izobraževanje je kljub poletju in visokim temperaturam, potekalo v prijetnem in delovnem vzdušju. Ker sem po poklicu anglistka, sem ta čas izkoristila tudi za poglobljeno znanja angleščine, saj so predavanja in prav tako naša druženja potekala v angleščini. Veseli me in prepričana sem, da bom s svojim novim znanjem pomagala, ne le sodelavcem, ampak vsem na šoli do še boljšega in kvalitetnejšega medkulturnega dialoga. Vsekakor pa ne smem pozabiti na novo sklenjena poznanstva in prijateljstva, za katera upam, da se bodo ohranila tudi v bodoče.
Nataša Šiftar: K udeležbi me je pritegnil predvsem prvi del naslova seminarja BOOST YOUR CREATIVITY AND PREVENT EARLY SCHOOL LEAVING, saj se naša šola večinoma ne sooča s predčasnim opuščanjem šolanja, ker je le-ta obvezen in stori vse, da učenci v največji meri uspešno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje. Se pa učitelji vse bolj soočamo s slabšo motiviranostjo učencev za učenje in delo, za kar lahko razlog med drugim iščemo tudi v pomanjkanju kreativnosti znotraj učnega procesa. Na seminarju je bilo podanih veliko smernic in primerov dobre prakse, ki smo jih udeleženci sami preizkusili, predvsem pa ta, da je učitelj tisti, ki naj bo prvi motiviran, da podaja snov in zadolžitve na čimbolj kreativen način in s pristopi, ki učence spodbujajo k lastni kreativnosti, iznajdljivosti in motiviranosti za iskanje rešitev, novih znanj in uvidov ter da vso pridobljeno znanje znajo sprocesirati v čim večji meri tudi v vsakdanje življenje. Podane smernice poskušam v čim večji meri vpeljevati v učni proces angleščine.
Danes, 26. 9. 2022, smo obeležili evropski dan jezikov. Učenci, ki jim materni jezik ni slovenščina, so se predstavili ostalim učencem, prebrali ali pripovedovali pravljico v svojem jeziku in nam več povedali o svoji kulturi. To so učenci, ki so se iz kakršnihkoli razlogov preselili v Slovenijo in tisti, ki so rojeni v Sloveniji, ampak ne govorijo doma samo slovensko.
Poslušali smo albanščino, bosanščino, kitajščino, madžarščino, nemščino, pakistanščino, romščino, slovaščino, srbščino, španščino, turščino in ukrajinščino. Predstavili so se predvsem učenci od 6. do 9. razreda, opogumili pa so se tudi učenci iz 2. in 4. razreda, na kar smo zelo ponosni. Veseli nas, da so pogumno stopili med vrstnike in se predstavili, saj smo v šoli vsi enaki, ampak tako zelo različni.
Monika Krančič
