26. september – evropski dan jezikov

26. september – evropski dan jezikov

Danes, 26. 9. 2022, smo obeležili evropski dan jezikov. Učenci, ki jim materni jezik ni slovenščina, so se predstavili ostalim učencem, prebrali ali pripovedovali pravljico v svojem jeziku in nam več povedali o svoji kulturi. To so učenci, ki so se iz kakršnihkoli razlogov preselili v Slovenijo in tisti, ki so rojeni v Sloveniji, ampak ne govorijo doma samo slovensko.

Poslušali smo albanščino, bosanščino, kitajščino, madžarščino, nemščino, pakistanščino, romščino, slovaščino, srbščino, španščino, turščino in ukrajinščino. Predstavili so se predvsem učenci od 6. do 9. razreda, opogumili pa so se tudi učenci iz 2. in 4. razreda, na kar smo zelo ponosni. Veseli nas, da so pogumno stopili med vrstnike in se predstavili, saj smo v šoli vsi enaki, ampak tako zelo različni.

Monika Krančič

Erasmus+ ‘odklopljena aktivnost’: Kolesarjenje

Erasmus+ ‘odklopljena aktivnost’: Kolesarjenje

Ob koncu šolskega leta smo se s kolesi odpeljali od šole do Otoka ljubezni v Ižakovcih. Tam smo so ogledali Muro, si spočili v senci dreves, nato pa nadaljevali pot nazaj do šole skozi Beltince, kjer pa se nismo mogli upreti najboljšemu sladoledu v Prekmurju.

(več …)

Erasmus+ LAB: Piacenza

V okviru projekta ERASMUS + LAB smo se udeležili srečanja šol s Portugalske, Poljske, iz Italije in Slovenije v mestu Piacenza v italijanski pokrajini Lombardiji.

Barbara Meglič, Monika Krančič

28./29.05.2022

PRIHOD V ITALIJO 

Na hladno deževno sobotno jutro smo se odpeljali na Letališče Franjo Tuđman pri Zagrebu. Kratek polet med nevihtnimi oblaki je minil hitro in že smo se veselile ogleda mesta Bergamo. Niti dež in toča nam nista mogla pokvariti dobrega razpoloženja in tako smo se v uvodnih urah potepanja po mestu z avtobusi, s kombiji in z vzpenjačo vozile od modernega kompleksa z nakupovalnimi središči ob letališču do centra mesta Città Bassa (spodnji del mesta) in prečudovitega starega mestnega jedra Città Alta (gornji del mesta). Slednje je srednjeveško mesto na vrhu hriba, ki ga obkrožajo kiklopski zidovi iz 16. stoletja in je zgodovinsko središče Bergama. Oba dela mesta sta povezana z vzpenjačo/ žičnico, cesto in pešpotjo, na kateri smo se naužile čudovitih razgledov in kulinaričnih užitkov. Na poti smo si ogledaleprelepo citadelo iz 14. stoletja, arhitekturno bogati Stari trg (Piazza Vecchia), nekdanji sedež uprave mesta s palačo pravice (Palazzo della Ragione), baziliko Marje Snežne iz 12. stoletja (Basilica di Santa Maria Maggiore) z grobnico velikega skladatelja Gaetana Donizettija, novejšo stolnico (Duomo) in slikovit botanični vrt Lorenza Rote. Omenjeno območje je del naravnega parka in upravičeno čaka na uvrstitev na seznam svetovne Unescove dediščine.

Ta dan je poleg nas v staro mestno jedro privabil tudi tisoče obiskovalcev motoristične zgodovinske  dirke velike nagrade Bergama (85 avtomobilov, 60 motorjev). Lahko rečemo le – paša za oči in čepki v ušesih.

Dan 1 (30. 05. 2022)

Delovni teden smo začeli s potepanjem po srednjeveškem mestu Castell’Arquato, ki se ponosno dviga med griči Val Darda v regiji Emilija Romanja. V 13. stoletju je bilo obnovljeno in tako smo se sprehodile po izjemno ohranjenih in slikovitih ulicah ter zgradbah iz rdečkastega kamna in opeke. Sredi mesta je monumentalen trg, okrog njega pa mnoge znamenitosti: tempelj College (8. stoletje), palača Podesta in vojvodova palača (13. stol.), trdnjava Castillo Visconti (14. stol.) stolp Farnese (16. stol.) itn. Imele smo srečo, da smo si jih ogledale zgolj s prijatelji iz projekta Erasmus + LAB, saj je mesto eden najlepših italijanskih biserov in je ob koncih tedna vedno zelo obiskano.

Drugi del dneva smo nadaljevale z obiskom na osnovni šoli v Piacenzi (dve podružnici, vsaka za svojo starostno stopnjo). Zanimive so njihove učilnice, prav tako pa tudi knjižnica in laboratorij, opremljeni z veliko elektronske tehnologije, hodniki pa se bohotijo z izvirnimi poustvaritvami Dantejevega Pekla. Dekleta so se izkazala z izvedbo poskusa ekstrakcije DNA iz banane in tako potrdila odlično znanje biologije.

Popoldan smo preživele ob uvodnem spoznavanju centra mesta (središča pokrajine), starega mestnega jedra z mogočnimi spomeniki in znamenitostmi: mestne hiše Palača Komunale (13. stol.),  glavnega mestnega trga Konjeniški trg, stolnice (12. stol.), cerkve (v obliki križa) sv. Frančiška, bazilike sv. Antonina (prenovljena v 16. stol.). V Piacenzi je tudi največji arheološki muzej v pokrajini.

Bogat vtis nam pušča tudi zelo okusna italijanska kulinarika − tako smo danes uživale ob jutranjih rogljičkih, krostatah, dobri kavi, za kosilo rižoti s parmezanom ter za večerjo neapeljski pici in sladki lokalni specialiteti − torti. Po napornem dnevu, prepolnem naravnih in zgodovinskih znamenitosti, smo se vrnile v hostel na obrobju mesta, da si naberemo moči za jutrišnja nova odkritja.

Dan 2 (31. 05. 2022)

Za spremembo smo se zbudili v toplejše, sončno jutro. Z avtobusom smo se odpeljali v oddaljeno obmorsko mestece Camogli v pokrajini Ligurija (ob Genovi), ki je znano po svojih barvnih zgradbah s pogledom na plažo. Barve so uporabljali, da bi mornarji nekoč lažje prepoznali svoj dom med različnimi zgradbami v vasi, ko so se po ribolovu vračali domov.

Iz Camoglia smo se z ladjo odpeljali v zalivček v osrčju parka Portofino. Tam se nahaja opatija San Fruttuoso s samostanom in cerkvico. Do zaliva se lahko pride le peš po težje dostopnih poteh ali z ladjico. Tako je skriti kotiček ohranil svojo skrivnostno preteklost in prelepo prodnato plažo, ki nas je zvabila tudi med valove. Arhitektura ribiške koče in samostana s cerkvico in s stolpom je res lepa, obdaja jo tipični ligurski romanski slog z  belim marmorjem in skrilavci iz okoliških dolin.

Po popoldanskem oddihu smo se ladjo odpeljali v ribiško vasico Portofino. Tudi to majhno pristanišče obdajajo pisane hiše z zelenimi polkni. Nekdanja ribiška vasica se je spremenila v mondeno počitniško letovišče, znano po pristanišču z razkošnimi jahtami in zgodovinskem povezovanju s slavnimi in umetniškimi obiskovalci. Po krajšem ogledu vasice je sledil daljši sprehod ob slikoviti italijanski rivieri vse do mesteca Santa Margherita. Pot je v celoti obdana z zelenjem in vrtovi ter ponuja čudovite panoramske razglede na skrivnostne zalivčke in odprto Jadransko morje. Prijetno utrujeni in prepolni lepih vtisov smo se pozno zvečer vrnili v Piacenzo.

Dan 3 (01. 06. 2022)

Tretji dan smo spoznavale gostujočo osnovno šolo San Nicolo.To je šola s 1700 učenci in z 11 podružnicami in zjutraj nas je najprej pozdravila njihova ravnateljica. Učenci nižje stopnje(4. in 5. razreda) so nam pripravili prisrčen glasbeni sprejem in nam razkazali matične učilnice, računalniško učilnico, knjižnico in samooskrbni vrtiček (vsak razred svojo gredico).Ob mini gledališču kamišibaj so nam predstavili legendo o mostu Bobbio in zmaju, na dvorišču smo se pa nasmejale ob štafetnih igrah med učenci vseh 4 sodelujočih držav (Poljska, Portugalska, Italija in Slovenija). V sosednji zgradbi so nas učenci višje stopnje (od 6. do 9. razreda) navdušili z igranjem in petjem sodobnih priredb klasičnih in rock skladb, ki so jih obravnavali pri pouku glasbe. Predstavili so nam izseke iz legend o bližnjih gradovih ter makete in modele, ki so jih izdelali pri naravoslovnih predmetih. Na koncu nas je sprejela še mestna županja, ki nam je pripovedovala o pomembnih ljudeh njihovega mesta.

Popoldan smo se potepale po ulicah središča Piacenze, kjer so se dekleta družila tudi z vrstniki gostujoče šole, na poti domov pa smo si ogledali še srednjeveško rimskokatoliško baziliko Sant’Antonino in nogometni stadion Leonardo Garilli.

Ob izvrstni italijanski kulinariki smo si po treh dneh pice za večerjo privoščili hamburgerje.

Dan 4 (02. 06. 2022)

Sreda je bila dan za popotovanje v modno prestolnico, drugo največje italijansko mesto Milano. Z avtobusom in s prijatelji smo se tako v zgodnjih jutranjih urah odpravile v glavno mesto pokrajine Lombardije. Od jutra do popoldneva smo si ogledovale znamenitosti, začenši z mestnim gradom nekoč premožne družine Sforza. Ti so vladali mestu in trdnjavo razširili v grad Sforzesco (Castello Sforzesco), renesančni dvor z dvema notranjima trgoma. Grad je obdan z obzidanim lovskim parkom s Slavolokom miru v ozadju, pred gradom pa se bohoti velik vodnjak. Prelep osrednji trg Piazza del Duomo se ponaša z milansko stolnico (Duomo) in galerijo Vittorio Emanuele II. Omenjena galerija, pokrita s steklom in kovinsko streho, je zares le za ogled, saj so že izložbe in varnostniki na vhodih pričali o visokih cenovnih znamkah, za nas nedostopnih. Galerija se nadaljuje v trg, ki se zaključuje z eno izmed najbolj znanih svetovnih opernih hiš, milansko Scalo (Teatro alla Schala). V nadaljevanju sprehoda po mondenem središču smo si ogledali še baziliko sv. Lovrenca, ambrozijansko knjižnico in galerijo ter cerkev Santa Maria delle Grazie, pri tem pa smo bile nadvse pozorne na tiho in hitro mimobrzeče tramvaje. Za konec dneva smo si ogledale še prečudovito gotsko stolnico (Duomo di Milano), ki je peta najvišja na svetu. Lepo bi bilo, ko bi dvigalo na zgornjo ploščad delovalo, a smo se kljub temu urno povzpeli po 160 (»lastnonožno« preverjeno 🙂 stopnicah ter se naužili čudovitih razgledov po gotskih stolpih in okolici.

S Hano, Tioro, z Lano in Živo smo se tega dneva veselile tudi zato, da bi končno imele priložnost in čas sesti v restavracijo, kjer nam bodo pripravili opevano dobre italijanske testenine. Po napornem iskanju gostilne, primerne našim »žepom«, smo končno okusile izvrstne špagete in strozzaprete. In tako se je čudovito zaključil še naš 4. dan sodelovanja v projektu Erasmus + LAB.

Dan 5 (03. 06. 2022)

Za nami je zadnji dan potepanja po Italiji in preživele smo ga zares čudovito. Dopoldan smo spoznale še eno izmed podružnic njihove OŠ v Piacenzi bližnjem Calendascu. Tam nas je sprejel tudi župan, ki nas je presenetil s svojo mladostjo, sproščenostjo, z razgledanostjo in nenazadnje mladostno-razposajenim stilom oblačenja. V spremstvu župana smo se odpravili na ogled vaškega gradu. Učenci so nam pripravili vodeni ogled in dramsko igro, v kateri so izredno doživeto zaigrali grajske junake in dogajanje na dvoru v srednjem veku. Še najlepši del ogleda je bilo druženje otrok vseh štirih držav. Kakor je dandanes v navadi, so si otroci zelo hitro izmenjali kontakte in prepričani sva, da bodo nekateri novo prijateljstvo negovali še precej časa.

Ogledu majhnega gradu je sledilo prijetno presenečenje. Pot nas je vodila naprej h gospodu Danilu Parisiju, ki novodobnim romarjem (peregrini) omogoča prečkanje reke Pad z motornim čolnom od Soprariva di Calendasco do Corte Sant’Andrea di Senna Lodigiana in obratno. Gospod Parisi je romarjem na voljo kadarkoli od leta 1998. Pri tem je nekoč nudil tudi prenočišča, sedaj pa z izjemno gostoljubnostjo ponuja preproste domače kulinarične užitke. V 24 letih je tako pogostil že okrog 11000 romarjev, ki pešačijo od Canterburya do Rima in naprej do Jeruzalema se vpisujejo v debele »bukve«, vidne na priloženih fotografijah. Isti dan ga je obiskalo že 7 popotnikov, med njimi tudi dva Švicarja, en Irec in Anglež, ki smo jih srečali že v Calendascu. Švicarja sta si za pot od doma do Rima vzela 2 tedna časa, Irec 60 dni, 18-letni študent Anglež pa kar 90 dni. O popotnikih smo slišali nemalo zanimivih zgodb.

Ko smo že mislili, da je bilo doživetij za danes dovolj, so nas odpeljali na grad Gropparello. Tam sta lokalna igralca uprizorila pravo srednjeveško detektivsko igro, v kateri smo prav me morale poiskati grofovega morilca. Vsi sodelujoči smo grofove služabnike in sorodnike morali v gozdu najprej poiskati, nato pa s postavljanjem vprašanj in analizo njihovih dramskih (stand up) prizorov ugotoviti storilca; ne boste verjeli, katera skupina je zmagala! 😊 Slovenke smo si s pomočjo Laninega argumentiranja dogajanja prislužile tudi nagrado. Ob skrivnostnem reševanju ugank smo se neizmerno zabavale, nasmejale in občudujoče uživale ob ogledu izvirne dramske igre. Ta se je nadaljevala še ob vodenem ogledu majhnega, a ohranjenega gradu z enim izmed »plemičev«.

Dan smo zaključili s slavnostno večerjo, na kateri so se nam domačini zahvalili za obisk in nam podelili priznanja za sodelovanje v projektu ter podarili nekaj lokalnih darilc. V hostel smo se vrnili šele tik pred polnočjo in sedaj je čas za pakiranje kovčkov – jutri se prepolni lepih doživetij vračamo domov.[

ODHOD DOMOV (04. 06. 2022)

Po tradicionalnem italijanskem zajtrku (sandwich, croissant, muffin, »naravni« sok) nas je že čakal avtobus, da nas odpelje na letališče v Bergamo. Slovo od ostalih partnerjev je bilo težko, saj si nismo mislili, da bomo v tednu dni stakali pristne prijateljske vezi. Čakamo na odhod.

Erasmus+ Digital: Srečanje v Italiji

Erasmus+ Digital: Srečanje v Italiji

Malo večja skupinica se nas je odpravila na zadnje srečanje projekta Erasmus+ Open Your Doors to Digital Age, tokrat v majhno italijansko mestece Sala Consilina.

V ponedeljek smo se z avtobusom se odpeljali do šole, kje so nas učenci in učitelji nestrpno pričakovali pred šolo. Pripravili so nam bogat glasbeno športni program. Pozneje smo se vsi udeleženci predstavili ter nadaljevali z učenjem osnovnih italijanskih izrazov. Med prostim časom smo se družili z ostalimi učenci, igrali odbojko itd. Sledila je glavna aktivnost prvega dne: učenci smo predstavili svoje Arduino projekte; mi smo imeli 3. Vsi naši projekti so vključevali različno rabo Bluetooth povezave: z enim projektom smo preko RFID preverjali ali je oseba prijavljena na kosilo; drugi projekt je zaznaval gibanje in obveščal o vsiljivcu preko zvočnega alarma in pošiljanja obvestila na telefon; tretji projekt pa je omogočal pošiljanje sporočil s telefona na LCD zaslon. Zvečer smo šli na večerjo v tradicionalno restavracijo, kjer so poskusili same domače izdelke.

Torek smo preživeli v bližnjem kraju Pertosa. Ogledali smo si dva muzeja: v prvem muzeju je bila predstavljena preteklost Pertosa jame, v drugem muzeju pa narava, podrobneje prst. Po ogledu muzejev smo se odpravili v restavracijo, kjer smo se najprej poiskusili v izdelovanju flancatov, katere smo po obilnem kosilu tudi poskusili. Sledil je ogled jame Pertosa, v kateri teče reka, po kateri smo se tudi peljali s čolnom. Večer smo zaključili z večerjo, kjer smo med drugim pojedli metrske pice!

Sredo smo polovico dneva ponovno preživeli v učilnici in se urili v programiranju robotekov Lego Mindstorms, katere so predstavili mlajši italijanski učenci. Po kosilu smo se odpravili v Padulo in si ogledali kartuzijanski samostan in zgradbo, sredi katere dejansko izvira majhen potok – v tej zgradbi so nekoč tudi krstili ljudi.

Četrtek je bil zelo naporen, predvsem zaradi vročine in dolge vožnje z avtobusom. Najprej smo obiskali Neapelj. Ogledali smo si nekaj znamenitosti in doživeli utrip ulic Neaplja, polnih vrveža vsepovsod. Iz Neaplja smo se odmaknili v zgodovinske Pompeje, kjer smo ob zelo zanimivem vodenju spoznali življenje in usodo tamkajšnjih prebivalcev zaradi vulkana Vezuv.

V petek dopoldne smo se odpravili do sosednje srednje šole. Tam so nam razkazali različne arduino projekte, ki so jih ustvarili. Po kosilu smo imeli prost čas, ki smo ga preživeli z igranjem odbojke. Sledila je kratka zaključna prireditev in torta. Župan mesta je imel govor in podelili so nam priznanja za sodelovanje pri projektu. Nato smo se odpeljali do vasi Teggiano, ki stoji na vrhu majhnega hriba na nasprotni strani kotline, kjer so nam razkazali številne cerkve. Odpeljali smo se nazaj v hotel in malo za tem na zaključno večerjo, ki je trajala vse do enih ponoči.

Slovo je bilo težko, saj smo se zelo navezali, ampak zahvaljujoč tehnologiji lahko še dalje ostanemo v stiku s prijatelji.

Spoznavamo Arduino

Spoznavamo Arduino

V tem šolskem letu smo spoznavali mikrokontroler Arduino in nanj povezovali LED lučke ter različne senzorje. Zato sedaj vemo, kako deluje senzor gibanja, senzor razdalje, senzor temperature, senzor svetlobe. S pomočjo senzorjev smo upravljali različne motorje, prikazali vrednosti na LCD zaslonu, opozarjali na spremembe preko LED lučk in majhnih brnečih zvočnikov.

Na koncu smo se spoznali tudi z modulom ‘bluetooth’ in povezali naše izdelke s telefonom, ampak za upravljanje smo morali še ustvariti svoje Android aplikacije v okolju AppInventor.