V Rimu po muzejih

V Rimu po muzejih

Ko se šolska vrata za učence zaprejo za dobra dva meseca, imamo učitelji čas, da se strokovno izobražujemo tudi v tujini. V obdobju med 7. in 13. julijem 2024 sta se učiteljici Jasna Žižek in Vanja Kocjančič Kuhar udeležili izobraževanja v Rimu.

Na tečaju z naslovom Project-Based Learning (PBL) in Museums and Cultural Heritage Sites je bila rdeča nit izobraževanja projektno delo. Po začetnih predstavitvah in spoznavanju smo že spoznali osnove projektnega učenja. Cilj projektnega učenja je usvojiti neznane pojme izbranega vsebinskega področja ob uporabi elementov raziskovalnega pristopa, pri čemer so učenci osredotočeni na cilj izdelave projektne naloge ali razvijanje izdelkov. S pristopom aktivnega učenja so učenci spodbujeni k pridobivanju poglobljenega razumevanja učne vsebine in ne zgolj površinskega pridobivanja znanj. V okviru projektnega učenja izvajalec zavzame vlogo mentorja ali svetovalca – učence spodbuja, usmerja in jim pomaga pri realizaciji strategij, ki so jih privzeli ob načrtovanju projekta.

Ob tem smo imeli tudi terensko delo kjer smo s pomočjo aplikacije Goosechase raziskovali okolico in znamenitosti Rima. Sama aplikacija je enostavna za uporabo in za učence zelo zanimiva. Na interaktivni način učenci spoznavajo kulturno dediščino. Hkrati so takšne ure zanimive in si jih učenci zapomnijo. Na tečaju smo se seznanili z dostopnostjo digitalnih arhivov, ki jih lahko vključimo v projektno učenje. Vstopanje v bazo podatkov je enostavno in ga lahko vključimo v raziskovanje.  Ob koncu tečaja so udeleženci sami izdelali načrt lastnega projektnega učenja, ki ga lahko uporabimo v novem šolskem letu.

Jasna Žižek

Pripravljalni obisk v Globasnici

Pripravljalni obisk v Globasnici

V začetku maja sem se odpravila na pripravljalni obisk v okviru Erasmus+ mobilnosti učiteljev na avstrijsko Koroško, v Globasnico. Ker nam je avstrijski šolski sistem v veliki meri všeč in ker želimo bolje spoznati dvojezično šolanje v Avstriji, smo s pomočjo gospe Romane Košutnik (ZRSS OE Slovenj Gradec) uspeli navezati stik s tamkajšnjo šolo in jih tudi obiskali.

Dan sen preživela na Ljudski šoli Globasnica (Volksschule Globasnitz), kjer sem prisostvovala pri pouku, opravila razgovor z ravnateljico Veroniko Terbuch in bila dejavna še v podaljšanem bivanju. Z gospo ravnateljico sva pripravili osnutek programa za načrtovan obisk učiteljev v jeseni kot sledenje na delovnem mestu. Popoldan sem si ogledala okolico in iskala kulturne in naravne znamenitosti, katere bomo ob obisku zagotovo obiskali. Obiskala sem tudi Srednjo šolo v Plibergu (Mittelschule Bleiburg) in se z ravnateljico, gospo Christine Meklin-Sumnitsch tudi dogovorila o obisku šole v jeseni. Ogledala sem si čudovito mestece Pliberg in okolico ter že načrtovala aktivnosti v času našega bivanja.

Ker bo naše delovno srečanje trajalo več dni, sem si ogledala še prenočitvene možnosti in druge aktivnosti. Zagotovo pa bomo v jeseni obiskali prestolnico Koroške, Celovec.

koordinatorica Monika Krančič

Po nove izkušnje čez Atlantik

Po nove izkušnje čez Atlantik

Meseca februarja sem se udeležila seminarja na francoskem otoku Gvadelup v Karibski Ameriki. Želja po dodatnem znanju, novih izkušnjah in navezovanju novih stikov je bila seveda primarna, a spoznavanje druge kulture, naroda in življenja na majhnem otoku pa dodatni izziv. Seminar je trajal kar 10 dni, kjer smo spoznavali otok, kulturo in življenje domačinov ter se podali novim izzivom, idejam in nalogam naproti. Sledil je smernicam našega projekta, ki temeljijo na večkulturnosti in internacionalizaciji ter vključevanju posameznih elementov medkulturnega dialoga v šolski vsakdan. Skupino smo sestavljale udeleženke iz Litve, Poljske, Slovenije in Nemčije in med nami so se stkale posebne in pomembne vezi, katere bomo zagotovo negovale v prihodnosti. In priložnosti za nadaljnja sodelovanja ne bodo zmanjkale. Naslov seminarja A Clasroom With A Door To The World pa je bil pravšnji, saj je delo potekalo dobesedno v učilnici na prostem, ob šumenju oceana pod palmami. Seminar je vodila izkušena učiteljica Rita  iz Litve, ki že kar 15 let živi in izvaja seminarje na otoku. V začetku seminarja smo spoznale kuturo posamezne države in pripravile prigrizke, ki predstavljajo vsako izmed njih. Udeleženke so poskušale bučno olje in namaz iz bučnih semen, saj nekaj pokvarljivega ni bilo možno prinesti. Dnevi so hitro minevali, izkušnje pa so se kar nalagale… Ker se narava dobro prepleta s kulturo, sem svoje izkušnje povezala in strnila v spodnejm zapisu.

Lepše lokacije seminarja si res nisem mogla izbrati, saj se na tem 1600 km² majhnem otoku, kjer živi malo manj kot 400.000 prebivalstva, prepletata afriška in francoska kultura. Otok ima podobo metulja, ki ga sestavljata dve krili (Base-Terre in Grande-Terre), ločeni z ozkim kanalom, otok, kjer se stikata Karibsko morje na zahodu in Atlantski ocean na vzhodu. Območje leži v tropskem pasu, kjer je ugodnih 25 – 29°C in dokaj visoka vlažnost, kar daje dobre pogoje za rast tropskih rastlin. Večina prebivalstva je črnskega, potomci prebivalcev, ki so jih v prejšnjih stoletjih iz Afrike z ladjami pripeljali na plantaže kot delovno silo. Na otoku so že v preteklosti pridelovali sladkorni trs in banane, namenjeno predvsem izvozu, poleg tega pa proizvajajo pa sladkor in rum. Dandanes otok obiskujejo pretežno francozi iz Evrope in Kanade, ki preživijo kar dobršen del leta na eksotičnem otoku. Masovnega turizma ni, tu pa tam se le ustavi križarka na svoji poti po Karibih. Čeprav je čutiti veliko revščine, je življenjski standard dokaj visok, kar je bilo razvidno iz cen osnovnih življenjskih potrebščin. Presenetile so me cene tropskega sadja, ki niso nič nižje od naših, prav tako cene storitvenih dejavnosti ali turističnih storitev.

Predstava, da se odpravljam na sončen, peščen karibski otok, je ob prihodu hitro zbledela, saj sem prišla v času dežja, v revnejši predel in še povrh sprememba časovnega pasu (5 ur časovne razlike) je vplivala name. Ampak kaj hitro se navadiš na njihov tempo lahkotnega življenja, poležavanja na plaži in sedenja ob prijetnih glasbenih ritmih pozno v noč. Kultura pa govori povsem zase – nenavadna, drugačna, edinstvena. Ker smo bili na otoku v času karnevala, ki pomeni za njih poseben praznik, si ga je bilo potrebno tudi ogledati. Večurno sedenje in čakanje na ulicah največjega mesta Point-Pittre na prelepe karnevalske kostume s tipično glasbo in inštrumenti, je bilo vredno, doživetje pa nepopisno. Skupine so se v povorki predstavljale s svojimi fantastičnimi kostumi, ki temeljijo na tradiciji ter vsak po svoje izražajo način življenja. https://youtu.be/Lj1QRjBU_6E

V igranju na tipični inštrument gwoka smo se pod budnim očesom našega učitelja Edgarda Ferusa https://fb.watch/qNE3GSl4A4/? preizkusili tudi sami. In moram priznati, da ni lahko ujeti določene ritme, s katerimi se tamkajšnji otroci lahko rečem kar »rodijo«.

Zame kot geografinjo je bilo posebno doživetje obisk deževnega gozda, kjer se bohotijo mogočne drevesne vrste z najmanj tisočimi rastlinskimi vrstami, ki živijo ena z drugo v posebni simbiozi. Sobne rastline, ki krasijo naše domove in jih skrbno vzgajamo, so tam v naravnem okolju mogočne in nepredstavljivo lepe, da o cvetovih sploh ne govorim. Posebno doživetje je bilo raziskovanje koralnega morja, živalskih in rastlinskih vrst v njem ter doživeti v nekaj urah kar pet neviht. Snorkanje, tipično raziskovanje podvodnega sveta na območju atola in koralnih tvorb, je bilo dober izziv, ampak vreden vsakega vdihljaja. Otok leži na območju, kjer se stikata karibska in južnoameriška tektonska plošča, kar povzroča nenehno potresno delovanje, ki se sicer ne čuti prav posebej. Vulkansko delovanje v preteklosti pa je poskrbelo za čudovite tvorbe v laguni. Plitvo morje poraščajo mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo v vodi in proizvajajo celo veliko več kisika kot tropski gozdovi. Na žalost so le-ta zaradi interesa naseljevanja prebivalstva ob obali bila posekana in tako tudi dokaj iztrebljena.  Na drevesih oziroma v koreninah pa najdeš zelo pester živalski in rastlinski svet.

Po enem tednu se že navadiš na tamkajšnje življenje, ampak doma te čakajo družina in službene obveznosti. Vrnila sem se z veliko novega znanja, izkušenj in doživetij, ki jih bom zagotovo vnesla v svoje delo. In ko vidiš drugi svet, drugačno kulturo in način življenja, spoznaš, da je svet doma in kako zelo pomembno je, da si ponosen na to, kar imaš.

Monika Krančič

Šolska skupnost in otroški parlament

Šolska skupnost in otroški parlament

Na šolski skupnosti smo se na današnjem srečanju ponovno ukvarjali z duševnim zdravjem, kar je tudi tema otroškega parlamenta. Medse smo povabili Tomaža Čarnija, diplomiranega zdravstvenika iz Centra za krepitev zdravja Murska Sobota. Izvedli smo predavanje z delavnico, kjer smo osvetlili pojme duševnega zdravja; ukvarjali smo se s stresom – tako negativnim kot  tudi pozitivnim; okoljem, ki vpliva na naše duševno zdravje ter ostalimi dejavniki, ki vplivajo na nas. 
S predavanja smo odšli opolnomočeni z nekaterimi novimi znanji in vidiki za katere želimo, da nam bodo v pomoč pri ohranjanju našega duševnega zdravja.
 
Renata K. Vöröš in Melita Čeleš,
mentorici ŠS in OP
Obiskali smo božični Graz

Obiskali smo božični Graz

Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Nemščina 3 in Turistična vzgoja, so v ponedeljek, 11. 12. 2023 obiskali Graz. Po prihodu v dokaj veliko avstrijsko mesto, nas je pričakalo praznično vzdušje. Najprej smo si ogledali mestno središče in se povzpeli na najvišjo točko, Schlossberg, od koder sega pogled na prelepo mesto in pokrajino daleč naokrog. V mestni hiši so na ogled ledene jaslice, ki smo si jih tudi ogledali.

Dokaj hitro se je stemnilo in prižgalo se je na tisoče lučk. Nekaj časa smo namenili obisku božičnega sejma in občudovanju okrašenih ulic ter se okrepčali. Vse, kar je lepo, hitro mine, tudi čas v Grazu. Tako smo se vrnili domov in ohranili naš kratki obisk mesta v lepem spominu.

Monika Krančič

Učiteljice so nabirale nove izkušnje v Španiji

Učiteljice so nabirale nove izkušnje v Španiji

V prvem tednu novembra smo se štiri strokovne delavke naše šole udeležile sledenja na delovnem mestu – job shadowing v okviru projekta Erasmus+, ki je potekalo v južni Španiji, natačneje v mestu Almonte. Učiteljice Šiftar Nataša, Tivadar Suzana, Varga Dervarič Irena ter svetovalna delavka mag. Kranjc Vöröš Renata, smo bile gostje na šoli IES Doñana.

V času obiska šole smo se udeleženke seznanile in spoznale metode in oblike dela na omenjeni šoli. Prav tako smo spoznale španski šolski sistem in sicer po celotni vertikali. Obiskale smo vrtec, središče za izobraževanje odraslih ter center za profesionalni razvoj učiteljev. Tako smo lahko med seboj primerjale naše delo in si pri tem izmenjale izkušnje ter primere dobre prakse, dogovarjali pa smo se tudi za sodelovanje v prihodnosti.

Šola se nahaja v največjem evropskem narodnem parku Doñana, kjer smo se lahko sami prepričali o pestrosti in bogatosti tega eko sistema. To je tudi razlog, da daje šola velik poudarek ekološki ozaveščenosti, kar uspešno integrira v svoj kurikulum. Šola med drugim izvaja tudi poklicno izobraževanje za različna področja in v ta namen imajo sodobno opremljene učilnice in delavnice za namene praktičnega pouka. Seznanili smo se tudi z vključevanjem tujcev v delo in življenje šole.

V času našega obiska smo obiskali vrtec in osnovno šolo, katero obiskujejo otroci stari od 3 do 10 let. Ustanovi se nahajata v skupni na novo zgrajeni moderni zgradbi, kjer imajo velike površine, namenjene uram športne vzgoje in rekreaciji učencev. Šola je bilingualna, kar pomeni, da dejavnosti in pouk potekajo v dveh jezikih, španščini in angleščini. Zaradi tega je na šoli vsako leto zaposlen asistent angleškega jezika – native speaker, ki pomaga predvsem pri poučevanju. Posebej smo bile navdušene nad tesnim in zelo aktivnim sodelovanjem staršev s šolo. Le-ti se vključujejo v mnoge dejavnosti na šoli.

Med bivanjem v Španiji smo se udeleženke izobraževanja lahko prepričale tudi o bogati kulturni in zgodovinski dediščini te slikovite pokrajine v Španiji, imenovane Andaluzija

udeleženke izobraževanja

Orodna vrstica za dostopnost