UVOD

Gradili smo hram učenosti, ki  danes praznuje 60 let. Pod njegovim krovom je začetne korake na poti šolanja prehodilo lepo število generacij.

Pisalo se je leto 1940, ko je arhitekt Franc Novak začel snovati načrt za novo osnovno šolo v Murski Soboti. Z naraščanjem števila prebivalcev se je povečalo tudi število šoloobveznih otrok.

Čeprav so z gradnjo leta 1940 res začeli, so dela zaradi vojnih razmer začasno zastala. Stavba je v tem času  služila Nemcem kot skladišče. Notranjost novozgrajenega poslopja je bila dograjena leta 1949, leta 1955 pa je šola dobila tudi zunanjo podobo. Zaslužen za današnji izgled šole je bil arhitekt Novak, Prekmurec, katerega srce je hrepenelo po domači Soboti. Njegovo delo se zrcali še danes v podobi delavskega doma, današnjega gledališča Park, ulice Štefana Kovača in posameznih vil eminentnih Sobočancev.

1. DESETLETJE 1958/59-1967/68

Nikoli se čas dovolj ne umakne besedam, da bi lahko postale resničnejše od trenutka. Nikoli ni nobeno slovo dovolj daleč, da bi se lahko zgodila ponovitev. In zvezde niso nikoli tako blizu, da bi lahko našli vprašanja. Na vse.

Pisalo se je leto 1958. Tudi v Murski Soboti  je bilo leto reforme šolstva. Ta je zajemala osnovno šolo in gimnazijo. Osnovna šola je bila osemrazredna.

Pričetek pouka se je izvršil ob težkih okoliščinah, saj je bil na razpolago le 8 učilnic za 21 oddelkov. Pouk je bil dvoizmenski, poučevalo je 21 učiteljev.  Pri šolskem poslopju so pričeli leta 1960 graditi prizidek z novimi učilnicami in s tem je šola pridobila 8 novih učilnic in učilnico za gospodinjski pouk.

Že v tem letu so se učenci udeleževali različnih javnih prireditev in tekmovanj: 100-letnice rdečega križa, javne radijske pionirske oddaje Pokaži, kaj znaš, 40-letnice Zveze komunistov Jugoslavije. Ob slednji so pred šolo zasadili spominsko lipo. V Tednu mladosti so učenci sodelovali na tekmovanju LETO TEHNIKE in prejeli dve prvi nagradi.

Organizirane so bile številne ekskurzije širom Slovenije. Takratni ravnatelj je bil izkušen prosvetni delavec, Franc Pajtler.

V tem desetletju je šola prvič organizirala svoje lastno letovanje. Svečano se je obeleževal Pionirski dan, občinski praznik in štafeta mladosti. Učenci so bili vključeni v različne pionirske organizacije, med katerimi je posebne omembe vredna PROSTOVOLJNO ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST, ki je nekaj let zaporedoma na tekmovanjih dosegalo prvo mesto v državi.

2. DESETLETJE 1968/69-1977/78

Spomine na šolo! Vsi jih imamo. Vesele, žalostne, srečne, težke, boleče, iskrive. Skriti v kotičkih naših misli se utrnejo kot padajoča zvezda in nam narišejo nasmeh na obraz. Morda se spomnimo prvega dne, ko smo prvič prestopili prag te stavbe in sedli v šolske klopi. Vedoželjno smo čakali in z odprtimi usti gledali v pojavo, ki je stala pred nami.

Spomini so kot mozaik. Vsak majhen kamenček je del celote, ki smo mi. Edinstveni in neponovljivi ter vredni, da se nas spominja svet.

V šolskem letu 1968/69 se je pouk izvajal v 22-ih oddelkih, ukinjeni  sta bili podružnici v Martjancih in Kupšincih. Leto kasneje je šola dobila soglasje  za prehod na 5-dnevni teden.  Pionirski odred Daneta Šumenjaka je dobil kipec kurirja Jovice, ki mu ga je podelil zvezni svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije. Najbolj odmevni dogodek je bilo praznovanje 30-letnice OF. Skupaj z OŠ II, OŠ III, OŠ PUCONCI je bil v šolskem letu 1970/71 organiziran pohod na Vanečo.

V šolskem letu 1972/73 je pričela delovati mala šola, v istem šolskem letu pa je bila realizirana tudi prva šola v naravi.

15. obletnici ustanovitve šole in številnim drugim proslavam ter prireditvam je bilo namenjenih veliko pozornosti.

Ravnatelj Franc Pajtler se je upokojil, delo vršilke dolžnosti pa je prevzela Dragica Juteršnik.

V šolskem letu 1974/75 je bila šola bogatejša za tri učilnice: za gospodinjstvo, biologijo in kemijo.

3. DESETLETJE 1978/79-1987/88

Šola je vedno bil najpomembnejši medij za prenašanje bogastva tradicije z generacije na generacijo. Nadaljevanje in zdravje človeške družbe je torej bilo vseskozi odvisno od nje. Družina v zgodnjem otroštvu v mlade duše polaga predvsem vzgojne temelje za življenje, na te temelje pa s pristnim sodelovanjem gradi učenje in znanje šola. Dom in šola, šola in dom si vsakodnevno podajata roke in spremljata male korake v veliki svet možnosti in priložnosti.

V šolskem letu 1979/80 sta bila najbolj odmevna dogodka obeležitev občinskega praznika in pobratenje z občino Paraćin. Šolo so obiskali učenci iz Paraćina in posadili drevo na Trgu zmage. Že čez dve leti se je pričelo pri šoli urejati zemljišče za naravno drsališče.

Na šoli  je v tem obdobju delovalo kar 50 interesnih dejavnosti. Vse so bile skrbno načrtovane. Učenci so dosegali vidne rezultate s sodelovanjem na številnih natečajih doma in v tujini. Med kulturniki so izstopali mladi literati, med športniki pa nogometaši, rokometaši in mlade gimnastičarke.

Šolsko leto 1987/88 pa je bilo veselo predvsem za športne pedagoge, saj je bilo asfaltirano šolsko dvorišče in igrišče za odbojko. Nove prostore pa je dobila tudi šolska pedagoginja.

Med prireditvami v teh letih je bilo veliko ogledov kinoloških in gledaliških predstav. Učenci so na zaključne ekskurzije potovali po Sloveniji, osmošolci pa so imeli organizirano ekskurzijo po poteh AVNOJA.

4. DESETLETJE 1988/89-1997/98

Odrasli obožujejo nas otroke. Obožujejo našo vztrajnost in pogum. Obožujejo našo ustvarjalnost in moč … Kaj vse pa smo tudi otroci pripravljeni storiti, da bi odrasli. Se odpovedati sladki varnosti, bližini, udobju.

 Odrasli nas vidijo, kako iščemo svojo pamet in hodimo po trnovih poteh. Tudi tistih, ki so jih za nas očistili, pa jih nočemo niti videti. Kajti naše poti so poti, ki se nikdar ne izhodijo in naše misli so misli, ki nikdar ne zbledijo.

Najodmevnejša prireditev tega obdobja je bila praznovanje 30-letnice, meseca junija 1989 v kinodvorani.  Čez dve leti sta bila na šoli uvedena dva projekta: integrirani pouk v oddelku prvega razreda in tri ocenjevalna obdobja namesto štirih.

V šolskem letu 1991/92 je nastala samostojna Osnovna šola I Murska Sobota. Šola je nabavila številna učila ter pohištvo za posamezne učilnice. Tako je potekal pouk še bolj učinkovito.

Po reorganizaciji občin je šola ostala v mestni občini. Februarja 1995 pa je postala bogatejša za novo jedilnico s 320-imi sedeži, oktobra 1997  pa še z otvoritvijo športnega stadiona.

Ne samo to, šola je uvedla v svojo vsebino številne nove projekte.

V naslednjem šolskem letu pa je bila velika pridobitev za šolo in mesto izgradnja nove, velike športne dvorane. Svečana otvoritev z bogatim kulturnim programom je  bila  decembra 1997. Slavnostni govornik je bil takratni predsednik države, gospod Milan Kučan.

5. DESETLETJE 1998/99-2007/08

Šolski angel je kljukec
zbornice in razredov.
Pozna učenčeve muke,
ve za učitelja bedo.

Daljša odmore, krajša
mučni čas spraševanja,
da komu zvonec olajša
zadrego neznanja.

Tudi nasploh je koristen:
plonka, pomaga, suflira
in v šolski kroniki liste,
če so slabi, zradira.

Z njim šola je šala.
Z njim se pouk omili.
Naj bo graja ali pa hvala,
on vse s krili nadkrili.

(Pavček: Šolski angel)

V šolskem letu 1998/1999 so bile v velikem razmahu priprave na devetletko. Veliko časa je bilo namenjenega prenovi učnih načrtov. Šola je v tem letu dopolnila 40-letnico delovanja. Prejela  je priznanje kot najbolj urejena šola v Pomurju, postala pa je tudi tretja najlepše urejena šola v Sloveniji.

Junija 2002 je šola svečano podpisala EKO listino in s tem pridobila EKO zastavo.

Sledilo je šolsko leto, ko je bilo ogromno materialnih vlaganj. V celoti so se zamenjali prostori razredne in predmetne stopnje, v februarju 2003 pa je začela z delom tudi nova šolska knjižnica.

Šolsko leto 2003/2004 se je v zgodovino zapisalo kot prelomno, saj se je uvedla devetletka na razredni in predmetni stopnji, izvajati se je začelo delo z učenci s posebnimi potrebami. Ravnateljica je bila gospa Anka Suhadolnik.

V naslednjem šolskem letu je bila za šolo pomembna pridobitev nova in sodobno opremljena računalniška učilnica, ki je odprla svoja vrata februarja 2005.

Šolsko leto 2007/2008 pa je v šolo prineslo veliko število kakovostnih projektov, ki so mnogim učencem širili obzorja bogatih vseživljenjskih znanj.

6. DESETLETJE 2008/09-2017/18

Na svetu mnogo je poti,

ki vodijo na vse strani,

le ena pa me vodi tja,

kjer šola ENA je doma.

Tu našli drugi dom smo mi,

sošolci in prijatelji,

povsod o nas se sliši glas,

veselo tukaj je pri nas.

Šola ENA smo mi,

ENA niso vsi,

znanje se deli, prijateljstvo živi.

Z dosežki, delom in trudom učencev ter učiteljev v šolskem letu 2009/2010 je šola pridobila naziv RAZISKOVALNA, ZDRAVA IN EKO ŠOLA. V naslednjem šolskem letu je bilo vpisanih 546 učencev, zaposlenih je bilo 70 delavcev, od tega 59 strokovnih. Učenci in zaposleni so se razveselili prenovljene kuhinje in računalniške učilnice. Šola se je vključevala v številne projekte. V šolskem letu 2011/2012  je  pridobila še dva naziva, in sicer športna in kulturna šola. 5. novembra, ob dnevu Romov so se učenci razveselili obiska ministra za šolstvo, gospoda Igorja Lukšiča. S projektom Bralna pismenost si je šola zadala prioritetno nalogo: uporabo bralno-učnih strategij pri pouku. V šolskem letu 2013/2014 je šola pridobila naziv najbolj športna šola v Sloveniji. Ekipa učencev pa se je udeležila snemanja oddaje Male sive celice, kjer so se odlično odrezali. Učenci so se pridno udeleževali različnih športnih tekmovanj, zelo uspešni so bili v šahu, pisanju prispevkov za literarne natečaje. V šolskem letu 2017/2018 so deklice postale državne prvakinje v odbojki. Pridno sodelujemo v projektu Erazmus +, v katerega smo vključeni že drugo leto. Danes ima šola dobre pogoje za kvalitetno delo, od bogato založene knjižnice do IKT tehnologije. Šoli ravnateljuje gospa Tatjana Cesnik.

ZAKLJUČEK

Na tem svetu ni tako imenitno to, kje smo, temveč v katero smer gremo. Hodimo po poteh, ki so jih pred nami prehodile že mnogi. Vsi so šli v pravo smer. Vsak posameznik je sledil svojemu notranjemu cilju in zato smo njihovi potomci tu, kjer smo. Živimo, se učimo in družimo na najlepšem koščku sveta. Dihamo v osrčju prijaznega in odprtega Prekmurja, ki daje Sloveniji pridih vzhodnega vetra, kjer si tradicija in moderni utrip podajata roke. V naših očeh se zrcalita preteklost in prihodnost, tako kot sta  tudi ti dve vgrajeni v naš drugi dom, v našo odprto in svetlo šolsko stavbo. 

Predan, zaveden, izobražen in inovativen arhitekt Novak je to bogato prepletanje in utrip časa znal ujeti v svoje delo, kar lahko zagotovo opazimo že, če samo za trenutek postojimo pod svetlimi in domačimi arkadami pročelja šole in se zazremo v bogat park pred njo, od koder nas pozdravlja petje ptic.

O, da bi še veliko generacij znalo to videti, začutiti ter spretno povezati z znanjem, ki jim tukaj postavlja življenjske temelje, trdne temelje, kakršne je postavil arhitekt Novak in se z njimi zapisal v čas, ki ne gre v pozabo. Naj nas njegov duh, njegov uvid in želja po unikatnem ustvarjanju vodijo v novi čas znanja in povezovanja.

Zbrali, zapisali in uredili:

Dušanka Horvat

Milena Mohorko

Andreja Ošlaj

Jasna Žižek