V okviru projekta Erasmus+ smo se tri učiteljice in romska pomočnica udeležile sledenja pouka oz. ‘job shadowing’ v mestih Globasnica, Pliberk in Celovec v Avstriji. Obiskane šole se nahajajo na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem, kjer še vedno negujejo in ohranjajo slovensko besedo. V Globasnici smo si ogledale »Volksschule« Globasnica, kjer poučujejo od 1. do 4. razreda in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. V večjem kraju, v Pliberku smo obiskale »Mittelschule« Pliberk, kjer poučujejo učence od 5. do 9. razreda in kjer je slovenščina kot ponujen jezik, vendar ni vključen v šolski vsakdan. Na koncu smo si ogledale še Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu, katero obiskujejo učenci od 5. pa vse do 14. razreda in kjer poteka pouk v slovenščini.
V enem tednu, ko smo bile prisotne pri pouku, smo spoznale avstrijski šolski sistem na dvojezičnem območju, kako organizirajo pouk, dejavnosti, itd. Prisotne smo bile pri pouku in ko je bilo potrebno, priskočile na pomoč predvsem kar se tiče slovenščine. Na šoli v Globasnici smo bile prisotne tudi v času popoldanskega bivanja in bile priča druženju otrok z osebami s posebnimi potrebami, ki so nastanjeni v bližini šole. Namreč družili so tako, da so spoznavali domače živali (konja, koze, zajcev, morskih prašičkov) ter se tako izognili različnosti, kar se nam je zdela fenomenalna ideja. Način in pravila preverjanja in ocenjevanja se razlikujejo od naših, namreč zelo nas je presenetilo, da dobijo učenci eno oceno na ocenjevalno obdobje, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega ocenjevanja, opravljanja domačih nalog, sodelovanja pri pouku in obnašanja. Ta način pridobivanja ocen se nam je zdel boljši kot pri nas, čeprav so tamkajšnji učitelji spet mnenja, da je boljši slovenski šolski sistem. Učenci imajo številčne ocene od 1 do 5, kjer je ocena 1 najboljša ocena in ocena 5 najslabša. Veliko videnega lahko vpeljemo v naš pouk in tako izboljšamo klimo v razredu in kvaliteto usvajanja znanja.
Blanka Kocbek
Danes smo se udeležili slovesnosti ob dnevu jezikov, ki se je odvijala v Hiši EU v Ljubljani. Bili smo povabljeni zaradi odličnega prispevka v pedagoškem forumu Zavoda RS za šolstvo ob evropskem dnevu jezikov 2023. Lansko leto smo namreč izvedli 26. septembra aktivnost učencev, katerim materni jezik ni slovenščina. Svoj jezik so predstavili v vseh oddelkih in učence skušali naučiti šteti do 10. Takrat je sodelovalo 21 učencev, danes pa se jih je sprejema v Ljubljani udeležilo deset. Učenci so poslušali predavanja, po odmoru pa predstavitvi projekta dveh šol ter predavatelja za prevajalstvo Univerze v Ljubljani. Po končani slovesnosti smo se sprehodili po mestu in se zadovoljni vrnili domov.
Monika Krančič
Preventivne delavnice za krepitev duševnega zdravja »Od stiske do duševne motnje«
V sodelovanju z društvom OZARA, nacionalnem združenju za kakovost življenja, smo za učence zadnje triade izvedli preventivne delavnice za krepitev duševnega zdravja ¨Od stiske do duševne motnje¨.
Delavnica ¨Od stiske do duševne motnje¨ je sestavljena iz štirih sklopov, ki se med seboj vsebinsko povezujejo. V prvem delu so z učenci spregovorili o stresu ter o razlikah med pozitivnem in negativnem stresu. Velik poudarek je bil namenjen stresu, ki ga mladi doživljajo zaradi šolanja ter mehanizmom za njegovo premagovanje. V drugem delu delavnice so se učenci seznanili z najpogostejšimi duševnimi motnjami, z miti in predsodki o duševnih motnjah ter ljudeh, ki jih le-te prizadenejo. Naslednji sklop je bil namenjen prepoznavanju samomorilne ogroženosti ter načinih iskanja pomoči iz nje. V zadnjem sklopu so se učenci posvetili načinom za doseganje dobrega počutja in skrbi za lastno duševno zdravje. Identificirali so varovalne in rizične dejavnike duševnega zdravja in načine za krepitev lastne samopodobe.
Svetovalna delavka:
mag. Renata Kranjc Vöröš
Med 26. in 30. avgustom smo se trije učitelji udeležili sledenja pouka (job shadowing) v mestu Tampere na jugu Finske. Šola, ki leži ob jezeru se imenuje Kaarilan Koulu, kjer pouk obiskujejo učenci 6. – 9. razreda, druga, manjša enota, ki spada pod okrilje imenovane šole, pa se imenuje Hyhkyn koulutalo in tam pouk obiskujejo učenci od 1. – 4. razreda. V sklopu omenjene šole pa je tudi predšolski oddelek za šestletnike.
Na šoli smo se poučili o šolskem sistemu ter organizaciji pouka in dejavnostih, opazovali smo izvedbo pouka, ki se na Finskem v okviru šolskega koledarja prične 6. avgusta ter konča 30. maja, učenci pa vstopajo v 1. razred s sedmimi leti.
Pouk pri šolskih predmetih poteka podobno kot na naši šoli, veliko večji delež časa, ki ga učenci preživijo v šoli, pa se nameni odmorom, bivanju na prostem, stiku z naravo, izdelavi svojih izdelkov v tekstilnih in tehničnih delavnicah ter glasbenim, gospodinjskim in športnim aktivnostim. Učenci imajo odmore vsak dan po vsaki šolski uri, zunaj imajo žoge, kolesa in športne pripomočke za igro. V učilnicah, delavnicah in na igrišču, ki so bogato opremljeni z didaktičnimi materiali, mehkimi kavči in stoli za počivanje, pripomočki za individualizirano in diferencirano učenje (npr. slušalke, mehke pregrade za tiho branje in pisanje, pripomočki za umirjanje ipd.) ter športne, gospodinjske in tehnične pripomočke (opremljeni kabineti s palicami za hokej, čeladami, smučkami, šivalnimi stroji in popolno opremljeno hišniško delavnico), se učenci učijo ročnih in motoričnih spretnosti za umirjenost, samozavest in samostojnost.
Tudi ocen in govorilnih sestankov je veliko manj kot v slovenskih šolah. Učitelju se zaupa z državne, mestne in s starševske strani, da šolski proces in ocenjevanja spelje z manj papirologije, v oceno pa je vključena tudi sama motivacija in pripravljenost učencev za delo. Le – ta znaša 50% ocene pri t.i. “vzgojnih” predmetih. Od 1. – 3. razreda učenci prejmejo kratko opisno oceno, od 4. – do 9. razreda pa številčno oceno od 4 do 10.
Več na: https://en.m.wikipedia.org/wiki/Academic_grading_in_Finland
Za zanimivost pa še tole: učenci gredo ven vsak dan ne glede na vreme, vse tam do minus 20 stopinj, kosilo v jedilnici si učenci jemljejo sami, v učilnicah pa ne nosijo copat, temveč nogavice.
Učitelji Alja, Marijana in Davorin
V mesecu juliju sva se v okviru programa Evropske unije Erasmus+ udeležila izobraževanja Čuječnost in meditacija, ki je potekal na Islandiji v glavnem mestu Reykjavik. Izziv nama je bilo delo na sebi, prav tako pa dobiti ideje, na kakšen način tovrstno prakso prenašati med učence. Poleg pridobivanja dodatnega znanja naju je na Islandijo popeljala tudi želja videti in spoznati ta čudovit in hkrati nenavaden otok, navdušujočo naravo in zgodbe o Vikingih, ki šepetajo o preteklosti mest.
Na seminarju smo se najprej ukvarjali s čuječnostjo, spoznali nekaj teoretičnih izhodišč, nato pa to preizkušali v praksi. Spoznali smo kratke meditacije pozornosti, body scan meditacijo, gibalno meditacijo, tehniko »ta minuta«, igre na preprogi, elemente sedeče joge in joge za otroke ter različne čuječe dejavnosti. Izvajali smo dihalne vaje, sprostitvene tehnike ter prakso hvaležnosti.
Organizatorji izobraževanja (Smart teachers play more) so nas popeljali na eno izmed islandskih šol, kjer smo spoznali islandski šolski sistem in njihov način dela. Ker smo bili udeleženci iz različnih držav ter različnih šolskih sistemov, smo imeli priložnost izmenjati tudi dobre prakse. Prav tako pa je bila to odlična priložnost spoznati učitelje iz različnih predelov Evrope, navezati dobre stike in odpirati priložnosti za nadaljnja sodelovanja.
Ker sva bila v deželi nepopisljivih naravnih lepot, sva vsak prosti trenutek izkoristila in v teh lepotah uživala. Za to so poskrbeli tudi naši organizatorji in nas popeljali na čudovite kraje. Islandija ti daje občutek, kot da gledaš prelepo sliko okolice. Te slike pa še polepša dejstvo, da poleti sonce ne zaide in ta svetloba riše še lepše slike. Islandija naju je popeljala v svet bučečih slapov, prostranih pustinj, kjer ni meja, mogočnih ledenikov, tlečih ognjenikov, brizgajočih gejzirjev, pomirjujočih termalnih bazenov.
Je otok, ki naju je očaral, presenečal s svojimi impresivnimi naravnimi čudesi in skupaj z zelo kvalitetnim izobraževanjem, ki sva ga bila deležna pustil prelepo sled.
Davorin in Melita Čeleš
»Yoga and Meditation for Educators – Be a Great Teacher, Be Your Best Self«
Trapani, Sicilija, 5. – 10. avgust 2024
V okviru našega projekta Erasmus+, katerega eden izmed ciljev je tudi zdravje in dobrobit posameznika, sem se na skrajnem jugu Italije, natančneje na vzhodnem delu vroče Sicilije, v prečudovitem obmorskem mestu Trapani v času največje turistične sezone udeležila 6-dnevnega seminarja joge in še s preostalimi 14 udeleženci iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Nemčije, Poljske, Francije in Španije preživela fizično aktivni delovni teden, ki nam je prinesel veliko uvida v povezanost med umom in telesom, v različne načine sproščanja od stresnega vsakdanjika in njihove pozitivne posledice na fizično, mentalno in duševno zdravje, hkrati pa omogočil vse to in še več preizkusiti, saj je tečaj potekal večino časa na semantični in ne na intelektualno-teoretični ravni. Le tako smo udeleženci lahko dojeli in ponotranjili številne dobrobiti joge in meditacije, preden jih lahko suvereno in z zaupanjem predstavimo tudi učencem znotraj ali izven pouka.
Tečaj je potekal od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 19. uro v prijetno urejenih prostorih »BEeeHive« podjetja, in sicer v katedrali, v samem središču mesta. Naša tečajna vaditeljica je bila mlada domačinka Beatrice D’Angelo, učiteljica yoge in meditacije, ki je tekoče govorila angleško, nemško in špansko. V petih dneh smo skozi njen zelo nazorni prikaz in temeljito razlago preizkusili in usvojili bistvo yin joge, številne jogijske položaje ali asane, njihove koristne učinke na telo in um, različne načine meditacije (sound bath, walking, …) in sproščanja telesa skozi dihalne tehnike.
Šesti, zadnji dan tečaja je bil namenjen kulturnemu dogodku, v okviru katerega smo udeleženci bili deležni vodenega ogleda hribovite mondene vasice Erice in degustacije nekatere tipične trapanske in ericejske hrane in pijače.
Verjamem, da takšne in podobne oblike razgibavanja in sproščanja telesa in uma v veliki meri pripomorejo k večji mirnosti, zbranosti, samo-zavedanju, flekfibilnosti in ustvarjalnosti posameznika. Želim si, da bi se kot stalna praksa ta način dela z učenci v bodoče izvajal tudi na naši šoli.
Nataša Šiftar