V sklopu projekta Erasmus+ smo se učiteljice Jasna Žižek, Vanja Kocjančič Kuhar, Suzana Štefanec Kodila in pedagoginja Melita Čeleš smo opravile sledenje na delovnem mestu na šoli Agrupamento de Escolas Rainha Santa Isabel, v mestu Leiria na Portugalskem. Namen našega obiska je bil izboljšati profesionalne kompetence, spoznati nove metode poučevanja ter preučiti uspešne prakse v drugem šolskem okolju.
Med obiskom smo spremljale delo portugalskih kolegov, opazovale njihove učne metode in se seznanile z različnimi pristopi, ki jih uporabljajo v svojem šolskem vsakdanu. Pridobljeno znanje in ideje bomo vključile v svojo pedagoško delo ter jih nadgradile z inovativnimi metodami, ki so se v portugalskem izobraževalnem okolju izkazale za učinkovite.
Šola, ki smo jo obiskale, je po velikosti podobna naši, vendar vključuje učence, stare od 10 do 18 let. Ob prihodu so nas učenci presenetili z glasbenim nastopom ob mednarodnem dnevu glasbe, ki so ga obeležili s sproščenim petjem skupaj s svojimi učitelji. Navdušile so nas tudi portugalske prakse inkluzije, saj šolski sistem spodbuja vključevanje vseh učencev, pri čemer uporabljajo trostopenjski model vključevanja za učence s posebnimi potrebami.
Izkušnja je bila izjemno bogata in poučna. Posebej dragoceno je bilo vzpostavljanje mreže stikov z učitelji in šolo, kar nam omogoča nadaljnje sodelovanje, izmenjavo idej in temelje za prihodnje projekte.
Jasna Žižek
V okviru projekta Erasmus+ smo se tri učiteljice in romska pomočnica udeležile sledenja pouka oz. ‘job shadowing’ v mestih Globasnica, Pliberk in Celovec v Avstriji. Obiskane šole se nahajajo na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem, kjer še vedno negujejo in ohranjajo slovensko besedo. V Globasnici smo si ogledale »Volksschule« Globasnica, kjer poučujejo od 1. do 4. razreda in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. V večjem kraju, v Pliberku smo obiskale »Mittelschule« Pliberk, kjer poučujejo učence od 5. do 9. razreda in kjer je slovenščina kot ponujen jezik, vendar ni vključen v šolski vsakdan. Na koncu smo si ogledale še Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu, katero obiskujejo učenci od 5. pa vse do 14. razreda in kjer poteka pouk v slovenščini.
V enem tednu, ko smo bile prisotne pri pouku, smo spoznale avstrijski šolski sistem na dvojezičnem območju, kako organizirajo pouk, dejavnosti, itd. Prisotne smo bile pri pouku in ko je bilo potrebno, priskočile na pomoč predvsem kar se tiče slovenščine. Na šoli v Globasnici smo bile prisotne tudi v času popoldanskega bivanja in bile priča druženju otrok z osebami s posebnimi potrebami, ki so nastanjeni v bližini šole. Namreč družili so tako, da so spoznavali domače živali (konja, koze, zajcev, morskih prašičkov) ter se tako izognili različnosti, kar se nam je zdela fenomenalna ideja. Način in pravila preverjanja in ocenjevanja se razlikujejo od naših, namreč zelo nas je presenetilo, da dobijo učenci eno oceno na ocenjevalno obdobje, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega ocenjevanja, opravljanja domačih nalog, sodelovanja pri pouku in obnašanja. Ta način pridobivanja ocen se nam je zdel boljši kot pri nas, čeprav so tamkajšnji učitelji spet mnenja, da je boljši slovenski šolski sistem. Učenci imajo številčne ocene od 1 do 5, kjer je ocena 1 najboljša ocena in ocena 5 najslabša. Veliko videnega lahko vpeljemo v naš pouk in tako izboljšamo klimo v razredu in kvaliteto usvajanja znanja.
Blanka Kocbek
Danes smo učenci 8. razreda z učiteljicami izvedli naravoslovni dan v Ljubljani. Obiskali smo živalski vrt, kjer smo imeli priložnost bolje spoznati dve vrsti kače (gož in piton), kuščarja ter Madagaskarskega ščurka. Sami pa smo se sprehodili po živalskem vrtu in raziskovali živalske vrste. O naših doživetjih pričajo fotografije.
Dan smo nadaljevali v Slovenskem šolskem muzeju, kjer smo si ogledali stalno razstavo Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja in Muzej športa. Nato pa podoživeli ljudsko šolo v Avstro-Ogrski leta 1907. Prisostvovali smo pri pouku pod strogim očesom gospodične učiteljice, kjer smo imeli uro lepega vedenja. Med poukom ne zdehaj! Ne grizi si nohtóv! Ne praskaj si glave! Ne pljuvaj po tleh! Živi složno z ljudmi druge vere in druge narodnosti! To je le nekaj šolskih postav, ki smo se jih naučili pri učni uri. Poleg osnovnih pravil smo se učili tudi o spoštovanju do predpostavljenih, učiteljev, star(i)šev in starejših ter do živali. Spoznali pa smo tudi pravila bontona v šoli in v vsakdanjem življenju.
Upajmo, da se bodo učenci učne ure še dolgo časa spominjali in prevzeli vsaj kakšno šolsko postavo.
Monika Krančič
Danes smo se udeležili slovesnosti ob dnevu jezikov, ki se je odvijala v Hiši EU v Ljubljani. Bili smo povabljeni zaradi odličnega prispevka v pedagoškem forumu Zavoda RS za šolstvo ob evropskem dnevu jezikov 2023. Lansko leto smo namreč izvedli 26. septembra aktivnost učencev, katerim materni jezik ni slovenščina. Svoj jezik so predstavili v vseh oddelkih in učence skušali naučiti šteti do 10. Takrat je sodelovalo 21 učencev, danes pa se jih je sprejema v Ljubljani udeležilo deset. Učenci so poslušali predavanja, po odmoru pa predstavitvi projekta dveh šol ter predavatelja za prevajalstvo Univerze v Ljubljani. Po končani slovesnosti smo se sprehodili po mestu in se zadovoljni vrnili domov.
Monika Krančič
Preventivne delavnice za krepitev duševnega zdravja »Od stiske do duševne motnje«
V sodelovanju z društvom OZARA, nacionalnem združenju za kakovost življenja, smo za učence zadnje triade izvedli preventivne delavnice za krepitev duševnega zdravja ¨Od stiske do duševne motnje¨.
Delavnica ¨Od stiske do duševne motnje¨ je sestavljena iz štirih sklopov, ki se med seboj vsebinsko povezujejo. V prvem delu so z učenci spregovorili o stresu ter o razlikah med pozitivnem in negativnem stresu. Velik poudarek je bil namenjen stresu, ki ga mladi doživljajo zaradi šolanja ter mehanizmom za njegovo premagovanje. V drugem delu delavnice so se učenci seznanili z najpogostejšimi duševnimi motnjami, z miti in predsodki o duševnih motnjah ter ljudeh, ki jih le-te prizadenejo. Naslednji sklop je bil namenjen prepoznavanju samomorilne ogroženosti ter načinih iskanja pomoči iz nje. V zadnjem sklopu so se učenci posvetili načinom za doseganje dobrega počutja in skrbi za lastno duševno zdravje. Identificirali so varovalne in rizične dejavnike duševnega zdravja in načine za krepitev lastne samopodobe.
Svetovalna delavka:
mag. Renata Kranjc Vöröš
